nepotrében (-bna -o)
A) adj. inutile, superfluo, vano
B) nepotrébni (-a -o) m, f, n ekst. non bisognoso (-a);
nepotrebno (nepotrebne stvari) il superfluo
odpovedati se nepotrebnemu fare a meno del superfluo
po nepotrebnem inutilmente, senza bisogno
Zadetki iskanja
- nepozná(va)nje desconocimiento m ; ignorancia f
nepozna(va)nje zakonov ne ščiti pred kaznijo la ignorancia de la ley no exime del castigo - nepravílen (-lna -o) adj.
1. irregolare; diseguale; aberrante; anomalo, anormale, irregolare; vizioso:
nepravilen nos naso irregolare
nepravilen utrip srca battito del cuore irregolare
lingv. nepravilni glagoli verbi irregolari
med. nepravilna lega stopala posizione viziosa del piede
2. erroneo, errato - nepregíben (-bna -o) adj.
1. non mobile, non flessibile
2. lingv. invariabile:
nepregibne besedne vrste parti del discorso invariabili - nerávnost (-i) f inegualità; scabrosità, asperità:
neravnost zemljišča l'asperità del terreno - nesréčen (-čna -o) adj.
1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice
2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti
3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto - nestisljívost (-i) f non comprimibilità; fiz. incompressibilità:
nestisljivost tekočin incompressibilità dei liquidi
tekst. nestisljivost tkanine irrestringibilità del tessuto - néšplja (-e) f bot. nespolo (Mespilus germanica); (sad) nespola;
japonska nešplja nespolo del Giappone (Eriobotrya japonica) - nevrit samostalnik
anatomija (del živčne celice) ▸ axonpoškodbe na nevritih ▸ axonkárosodásSopomenke: akson - nezgóda (-e) f
1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
prometna nezgoda incidente stradale
2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
elementarna nezgoda calamità naturale
3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio - nezmotljívost (-i) f infallibilità; rel. inerranza (della Sacra Scrittura):
papeževa nezmotljivost dogma dell'infallibilità (del Papa) - neznán desconocido ; (tuj) extraño ; (neznamenit) o(b)scuro ; (neraziskan) ignoto; incógnito
grob neznanega junaka (vojaka) Sepulcro m del Soldado desconocido - Niagára Niágara m
niagarski slapovi los saltos (ali las cataratas) del Niágara - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - nìč nada; ninguna cosa
nič več nada más
prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
nič manj kot nada menos que
nič drugega ninguna otra cosa
nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
vse ali nič o todo, o nada
nič novega nada (de) nuevo
ne vem nič no sé nada
za prazen nič por una insignificancia; por nada
vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
za nič na svetu por nada del mundo
iz tega ne bo nič de eso resultará nada
iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
nič prida que no sirve para nada
v nič devati desacreditar, desprestigiar
tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero - níčla (-e) f
1. (numero) zero
2. (izhodiščna vrednost na lestvici) zero:
deset stopinj pod ničlo dieci gradi sotto zero
3. pren. nullità; fiz.
absolutna ničla zero assoluto
mat. ničla polinoma (valore) zero del polinomio - nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi - Níl el (río) Nilo
nilova delta delta m del Nilo - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - nivó (-ja) m
1. livello:
nivo vode se dviga il livello dell'acqua va salendo
geogr. morski nivo livello del mare
2. ekst. livello:
izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo il livello educativo, culturale, di vita
3. (stopnja pomembnosti) livello