Franja

Zadetki iskanja

  • nepotrében (-bna -o)

    A) adj. inutile, superfluo, vano

    B) nepotrébni (-a -o) m, f, n ekst. non bisognoso (-a);
    nepotrebno (nepotrebne stvari) il superfluo
    odpovedati se nepotrebnemu fare a meno del superfluo
    po nepotrebnem inutilmente, senza bisogno
  • nepozná(va)nje desconocimiento m ; ignorancia f

    nepozna(va)nje zakonov ne ščiti pred kaznijo la ignorancia de la ley no exime del castigo
  • nepravílen (-lna -o) adj.

    1. irregolare; diseguale; aberrante; anomalo, anormale, irregolare; vizioso:
    nepravilen nos naso irregolare
    nepravilen utrip srca battito del cuore irregolare
    lingv. nepravilni glagoli verbi irregolari
    med. nepravilna lega stopala posizione viziosa del piede

    2. erroneo, errato
  • nepregíben (-bna -o) adj.

    1. non mobile, non flessibile

    2. lingv. invariabile:
    nepregibne besedne vrste parti del discorso invariabili
  • nerávnost (-i) f inegualità; scabrosità, asperità:
    neravnost zemljišča l'asperità del terreno
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto
  • nestisljívost (-i) f non comprimibilità; fiz. incompressibilità:
    nestisljivost tekočin incompressibilità dei liquidi
    tekst. nestisljivost tkanine irrestringibilità del tessuto
  • néšplja (-e) f bot. nespolo (Mespilus germanica); (sad) nespola;
    japonska nešplja nespolo del Giappone (Eriobotrya japonica)
  • nevrit samostalnik
    anatomija (del živčne celice) ▸ axon
    poškodbe na nevritih ▸ axonkárosodás
    Sopomenke: akson
  • nezgóda (-e) f

    1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
    nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
    zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
    prometna nezgoda incidente stradale

    2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
    elementarna nezgoda calamità naturale

    3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
    pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio
  • nezmotljívost (-i) f infallibilità; rel. inerranza (della Sacra Scrittura):
    papeževa nezmotljivost dogma dell'infallibilità (del Papa)
  • neznán desconocido ; (tuj) extraño ; (neznamenit) o(b)scuro ; (neraziskan) ignoto; incógnito

    grob neznanega junaka (vojaka) Sepulcro m del Soldado desconocido
  • Niagára Niágara m

    niagarski slapovi los saltos (ali las cataratas) del Niágara
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • níčla (-e) f

    1. (numero) zero

    2. (izhodiščna vrednost na lestvici) zero:
    deset stopinj pod ničlo dieci gradi sotto zero

    3. pren. nullità; fiz.
    absolutna ničla zero assoluto
    mat. ničla polinoma (valore) zero del polinomio
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • Níl el (río) Nilo

    nilova delta delta m del Nilo
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • nivó (-ja) m

    1. livello:
    nivo vode se dviga il livello dell'acqua va salendo
    geogr. morski nivo livello del mare

    2. ekst. livello:
    izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo il livello educativo, culturale, di vita

    3. (stopnja pomembnosti) livello