Franja

tàraba ž (t. taraba) ograja iz letev, protja, desk: preskočiti -u

taraxacum [tərǽksəkəm] samostalnik
botanika (navadni) regrat
medicina zdravilo iz korena tega regrata

tàrčūg -úga m (t. taradžyk) dial. pastirska torba, narejena iz cele kozličkove ali jagnječje kože, s katere je posneta dlaka: masan tarčug, a jareta nema so znaki, da bi nekaj moralo biti, a tega ni

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
tarir ses larmes nehati jokati
cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
la conversativn tarit pogovor zastaja
ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

tartan¹ [tá:tən]

1. samostalnik
tartan (škotsko karirasto volneno blago); ogrinjalo iz tega blaga (z vzorcem za oznako plemena); škotski gorjanec, hribovec
množina škotske čete

2. pridevnik
narejen iz tartana; podoben tartanu

tartan [tartɑ̃] masculin tartan (škotska volnena tkanina); vieilli obleka, šal iz te tkanine

tâter [tɑte] verbe transitif potipati, otipavati; figuré preiskovati; sondirati; vleči kaj iz koga; verbe intransitif tipati, po-, preskusiti (de quelque chose kaj)

se tâter preskusiti, pretehtati svoje moči (pred kako odločitvijo)
tâter le pouls otipati utrip žile
tâter le terrain (figuré) sondirati teren
tâter d'un métier poskusiti kak poklic
il n'a pas tâté à ce plat ni pokusil, ni se dotaknil te jedi
(familier) y tâter spoznati se na kaj, biti poznavalec česa

tatty¹ [tǽti] samostalnik
indijsko preproga iz trave cuscus (obeša se na vrata, okna, da se shladi zrak v sobi)

taurīnus 3 (taurus)

1. bikov, bikovski, bičji: tergum V., taurino cornua voltu Eridanus V. (prim. tauri-fōrmis), frons O., gluten Lucr., fel Cels., Plin., sanguis Cat., Plin., fimum Plin.

2. iz bikove kože (iz bikovine, iz bikovega usnja) narejen (izdelan): tympana Cl.; pesn.: pulsus (po bobnu) Stat.

tavellato agg. gradb. iz votlakov

tavolato m

1. deščeni pod; stena iz desk

2. anat. dno:
tavolato osseo del cranio lobanjsko dno

3. geogr. plato

taxin(e) [tǽksin] samostalnik
kemija taksin, smolasta snov, dobljena iz tise

taxus -ī, f

1. bot. tisa; njene jagode so strupene: V., Lucan., Plin., Sil. idr., funesta O., taxo se exanimavit C. s tisovimi jagodami.

2. meton. kopje iz tisovine: letum triste ferens auras secat Itala taxus Sil. — Soobl. taxeus -ī, f.

tefromanzia f vedeževanje iz pepela žrtvenikov

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

teges -etis, f (tegere) plahta iz trstja ali protja, rogóža, rogožína, rogoznica, pletenjača, odeja: Varr., Plin., Fest., Char., Prisc. idr., sedens in cella circumtectus tegetibus Naev. fr., sub ortu Caniculae palmeis tegetibus vineas adumbrabat Col., cannae tegetes Col., substratis tegetibus aut cannis Col., nusquam pons et tegetis pars dimidia brevior? Iuv., tegetem praeferre cubili Iuv., institor hibernae tegetis niveique cadurci Iuv., quando ego figam aliquid quo sit mihi tuta senectus a tegete et baculo? Iuv., in grabatis tegetibusque concepti materna produnt capitibus suis furta Mart.

télécommande [-kɔmɑ̃d] féminin upravljanje iz daljave (des avions letal)