Franja

ὑπο-καίω ion. podžigam, sežigam kaj τί.

ὑπο-κάμπτω (tudi v tmezi) ep. upognem, zavijem pod kaj τί.

ὑπο-κρῑ́νομαι med. 1. izrekam na vprašanje svojo sodbo, odgovarjam, odvračam. 2. tolmačim, razlagam τί (sanje). 3. sem igralec, igram, pretiravam kakor igralec; hlinim se, delam se NT.

ὑπο-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. spodaj primem (zgrabim), primem pod pazduho, podpiram αὐλητρίς, jemljem na hrbet, naprtim si τινά; τινὰ ἀπὸ τῶν ὀφθαλμῶν jemljem izpred oči NT; pren. a) sprejemam gostoljubno, jemljem v varstvo (v svoje okrilje) τοὺς φεύγοντας; b) (sovražno) napadam, popadem, zgrabim; αὐτά obdolžim radi tega; c) primem, ulovim ναῦς; d) skrivaj (od)jemljem, odtegujem, izmikam ὅπλα, izneverim ναύτας; δῆμον izkušam pridobiti; e) pren. napadem, zalotim, popadem χειμών, μανία, λοιμός, νόσος, δυσχωρία ὑπέλαβε αὐτούς prišli so v težaven kraj. 2. a) (po)primem za besedo, sežem v besedo, prekinem koga v govoru λόγον, μεταξύ, odgovorim, odvrnem; b) sprejmem predlog λόγον, menim NT, mislim, slutim; smatram, imam za kaj ἔρωτά τι; c) umem, razumem ὀρθῶς. 3. sledim, nastopam, ναυμαχίη ὑπολαβοῦσα sledeča pomorska bitka, λοιμὸς ὑπολαβών temu sledeča kuga.

ὑπο-λογίζομαι med. [adi. verb. ὑπολογιστέον] upoštevam, jemljem v poštev, uvažujem kaj, oziram se na kaj, mislim na τί.

ὑπό-λογος¹ 2 (λόγος) kar pride v poštev, kar se upošteva, na kar se gleda, ὑπόλογόν τι ποιοῦμαι gledam, oziram se na kaj.

ὑπο-μένω 1. a) (za)ostanem ἔν τινι, οἱ ὑπομένοντες ki so ostali (= ki niso zbežali); τὸ ὑπομένον preostanek; ostanem na svojem mestu, vztrajam, ostanem pri življenju Her. 4, 149; ἐν ὁδῷ mudim se na potu; b) čakam, počakam, pričakujem τινά, οὐκ ὑπέμεινε γνώμεναι ni pa čakal, da bi ga spoznali, ni se dal spoznati, ὅσα ἡμᾶς ὑπέμενεν ki so nas čakala. 2. čvrsto stojim, ne bežim, uprem se, ustavim se τινὰ τὰς χεῖρας προσφέροντα, ἐρωὴν Πηνελέωο, Πάτροκλον, ὑπομενέουσι χεῖρας ἐμοὶ ἀνταειρόμενοι drznili se bodo, se proti meni v bran postaviti. 3. pretrpim, prenesem, sem stanoviten, vztrajam do konca, vzdržim, trpim, pripustim δουλείαν, ἀλγηδόνα; αἰσχρόν τι, ὑπομένουσα πονεῖν pripravljena se truditi, ὑπομένω τοῦτο ποιῆσαι upam si to storiti; s pt. κηδεύων.

ὑπο-μιμνῄσκω, dor. ὑπομιμνᾱ́σκω [aor. ὑπέμνησα, dor. ὑπέμνᾱσα] 1. act. a) spominjam koga česa, pokličem v spomin, jemljem v misel, omenjam τινά (περί) τινος, τινά τι, τί kaj; b) opominjam, svarim τινά τινος, τινά τι, inf. 2. pass. spominjam se, pomnim τί, ὅτι, τινός NT.

ὑπο-νοέω mislim pri sebi, slutim, zdi se mi NT; sumim, sumničim, imam na sumu; domnevam, menim, pričakujem NT; sklepam iz česa, uganem διάνοιαν, τί, acc. c. inf., ὡς, ὅπως, τῶν λεγόντων ὡς sumim, da govorniki.

ὑπο-πετάννῡμι ep. (v tmezi) [aor. pt. ὑποπετάσας] spodaj pogrinjam τί.

ὑπο-πῑ́πτω padam, spuščam se na kolena, uklonim se, τινί zapadem, εἴς τι zabredem, zaidem v kaj, naletim na.

ὑπο-πτεύω [ὑπ-όπτης; impf. ὑπώπτευον] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se τί, τινά, εἴς τινα, μή; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) τινὰ ὡς, smatram za sumljivo ὅλον τὸ πρῆγμα. 2. pass. sem na sumu, sumničijo me, bojé se me; ὡς ὑπωπτεύετο kakor so sumili, ὁ λόγος ὑποπτεύεται εἴς τι govor se smatra za kaj.

ὑπ-όρνῡμι [aor. 1 ὑπῶρσα, 2 ὑπώρορον, pf. ὑπόρωρα, plpf. ὑπορώρειν; kor. aor. med. ὑπῶρτο] 1. trans. (polagoma) vzbujam, obujam, povzročujem τί. 2. intr. in med. hkrati nastajam, se vzdigujem, se začenjam.

ὑπο-σημαίνω 1. dajem znamenje, zapovedujem z znamenjem τί. 2. dajem skrivaj znamenje, kažem na, naznanjam διαφοράν.

ὑπο-σσείω ep. = ὑπο-σείω spodaj vrtim (sučem) τί.

ὑπο-στορέννῡμι [inf. aor. ep. ὑποστορέσαι], ὑπο-στόρνῡμι, ὑπο-στρώννῡμι NT ὑπο-στρωννύω raz-, pogrinjam, podgrinjam kaj pod čim τί τινι, postiljam; med. pogrinjam sebi.

ὑπο-στρέφω (tudi v tmezi) [aor. pass. pt. ὑποστρεφθείς] 1. act. trans. (za)obrnem, okrenem, zakrenem ἵππους, ἅμιλλαν. 2. intr. act. in pass. okrenem se, obračam se, vračam se Ὄλυμπον, ἔς τι, ἐπί τι; pos. a) polagoma se umikam, spustim se v beg; b) izognem se (odgovoru), zasučem govor; c) brigam se, skrbim za kaj τινός.

ὑπο-τείνω (gl. τείνω) ὑπο-τανύω 1. razpenjam, razprostiram, razgrinjam, polagam pod čim τί. 2. pren. a) držim kaj pred kom, molim nasproti, ponujam, vzbujam nado na kaj, obetam (tudi med.); b) vzbujam, povzročujem, pomnožujem ὀδύνας; c) med. zastavljam komu vprašanje τί τινι.

ὑπο-τίθημι [gl. τίθημι, ep. aor. med. imp. 2 sg. ὑπόθευ, tudi v tmezi.] I. act. 1. a) postavljam, polagam pod kaj, podlagam, podstavljam κύκλα πυθμένι; b) delam (gradim) temelj, jemljem za temelj, ὑπόθεσιν vzamem za podlago, ὤμους sprejemam kaj na svoje rame; c) ἐλπίδας vzbujam (dajem) upanje, ἰσχύν dajem; εὐπραγίαν obetam, obljubujem. 2. izročam, dajem (v zastavo), zastavljam τὸ ἐνέχυρον; τράχηλον svoje življenje NT. 3. mislim si, domnevam. 4. vcepim, vdahnem kaj τέχνας. II. med. 1. podlagam si kaj, postavljam si kaj kot temelj (načelo), jemljem za predmet razprave, trdim kaj. 2. mislim si, predstavljam si, predočujem si kaj, sklepam; lotevam se česa, nameravam kaj. 3. grem na roko, pripomorem komu do česa, nasvetujem, svetujem βουλήν, ἔπος; pomagam, opominjam, naročam NT; ukazujem, τινί komu, τί, inf., ὅπως.

ὑπο-τρέχω [aor. ὑπέδραμον] 1. tečem, utečem izpod (vzdignjene) roke ὑπό τι, τινί; pritečem h komu τινί, νησίον jadram mimo, zanese me na (otočič) NT. 2. dirjam za kom, prehitim v teku koga in ga ujamem λῃστάς. 3. uležem se na kaj τινί, prikupim se, priliznem se.