Franja

synthèse [sɛ̃tɛz] féminin sinteza; strnitev (v celoto, v enoto); sestav; spajanje, združevanje; povzemanje; sestava, povzetek, plod sestavljanja, povzemanja; pregled; chimie nastajanje kemičnih spojin iz prvin

essai masculin de synthèse historique poskus zgodovinske sinteze
produits masculin de synthèse sintetični proizvodi
faire la synthèse de l'eau, d'un composé organique sintetizirati, umetno sestaviti vodo, organsko spojino

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

syrup [sírəp]

1. samostalnik
sirup; raztopina sladkorja; sladkorni sirup

2. prehodni glagol
delati sirup iz, predelati v sirup, osladiti s sirupom

šamájlija ž (t. šamly, ar.) sedlo iz Sirije

šéf m (nj. schöpfen) natega, nategača, sprava za izvlačenje tekućine iz bačve, tečnosti iz bureta

šȅšula ž (it. sessola) dial. lopatica za planje vode iz čolna, pol, polača

Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege

šikanírati -ànīrām šikanirati, delati neprijetnosti iz hudobije: šikanirati koga

šikanírati -am šikanirati, zlobno zadirkivati, stvarati kome teškoće iz pakosti

šìmšir-káša ž žlica iz zelenikovine

šlógati -am (nj. schlagen) nisko razg. šlogati, vračati u karte, gatati iz karata

štájerec -rca m
1. štajersko vino: točiti -a
2. vlak, voz koji iz Ljubljane polazi za Šajersku ili iz Štajerske dolazi u Ljubljanu: zamuditi -a
3. Štajerec Štajerac, stanovnik Štajerske

štêpih -iha m (bav. stübih) bunar iz kojega se voda vadi pomoću drvene cijevi, cevi

štrlína ž
1. ono što strči iz ravnine: skalna štrlina
2. produžetak, izrastao: koščena štrlina
3. mn. zupci na cilindru vršalice

šȕmnjača ž dial. kolibica, senčnica, narejena iz listnatega vejevja ali z listnatim vejevjem pokrita

Švába m, Švábo -a in -ē m
1. nav. zaničlj. Švab, Nemec, Avstrijec: (za Avstro-Ogrske) neće biti lako Švabi u zemlji Srbiji
2. Srb ali Jugoslovan iz "prečanskih" krajev, iz krajev severno od Donave in Save
3. pripadnik nemške manjšine v Vojvodini, do 1945

tabard [tǽbəd] samostalnik
zgodovina kratek, brezrokavni plašč iz grobega blaga; kratek plašč, ki ga je nosil vitez prek svojega oklepa
zgodovina obleka glasnika (klicarja)

Tabarin [tabarɛ̃] masculin slovit burkež (pavliha) iz 16. stoletja

tabulātus 3 (preko tabulō -āre iz tabula)

1. z deskami obit, opažen, iz desk narejen (izdelan), deščen: Cod. I., P. F. idr., transitus Plin. iun.; subst. tabulātum -ī, n položene deske, oder, pod, tla: summa tabulata (sc. aggeris) Cu. leseni zgornji del, leseno nadstavbje, tabulata turrium Cu., arcanae tabulata catastae Mart. oder; pl. tabulāta = deske, plohi, „dile“, starejše pódanice: Stat.; meton. nadstropje, starejše klad: turrim tabulatorum quattuor constituit C., quinque tabulatorum L., summa tabulata conceperant ignem Cu.; metaf.
a) „nadstropje“: Col., adsuescant (sc. vites) summas sequi tabulata per ulmos V. od veje do veje vzpenjati se.
b) lega, klada, plast, sloj grozdja: Col.

2. gubast, naguban: Tert.

tackle-stair [taklstɛə] samostalnik
lestev iz vrvi