Franja

darován (-a -o) adj. donato, regalato; sacrificato
PREGOVORI:
darovanemu konju ne gledamo v zobe a caval donato non si guarda in bocca

dási dasirávno although, though; arhaično albeit

dási, dasirávno si pozen though you're late

dati² (dam) z nedoločnikom

1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

3.
dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

4.
dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dáti donner, (re)mettre, faire, conférer, présenter, accorder

dati si obleko napraviti se faire faire un costume, une robe
dati račun rendre compte de
dati na znanje faire savoir, dire, faire part de
bog daj! Dieu le veuille, plaise à Dieu
bog ne daj! à Dieu ne plaise!
dati roko donner une poignée de main à, serrer la main à
na svetlo dati publier, faire paraîre, sortir (un livre)
kar se (le) da autant que possible, le mieux possible
veliko dati na koga faire grand cas de quelqu'un
veliko dati na kaj attacher une grande valeur à, tenir beaucoup à, accorder une grande importance (du prix à), faire grand cas de
dati razumeti donner à entendre, faire comprendre
ne da se mi zdaj brati (čitati) je n'ai pas envie de lire maintenant
nič se ne da storiti il n'y a rien à faire, on ne peut rien faire

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dáti dar

ne da se mi brati no tengo ganas de leer
dati obračun o dar cuenta de
dati piti komu dar de beber a alg
dati povod za dar motivo (ali pie) para
dati prav komu dar la razón a alg
dati si truda za esforzarse por
dati razumeti dar a entender
mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
dati si delati obleko hacerse un vestido
kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias

davkarija samostalnik
(davčna služba) ▸ adóhivatalSi mu zagrozil, da ga boš prijavil davkariji zaradi utaje? ▸ Megfenyegetted, hogy csalás miatt feljelented az adóhivatalnál?

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

dēbellō -āre -āvī -ātum

1. poraziti, (z vojsko) popolnoma premagati: Sen. ph., Suet., Fl., superbos V., Indiam O., Alexandrum Cu., hostem clamore T.; pren.: si nos fabulae debellare potuissent Cu., fame atque inopia debellari passe Cu., debellandae sunt in primis voluptates Sen. ph., debellat eos (fungos) et aceti natura contraria iis Plin., d. bonos Sil.

2. vojno končati, izbojevati, dovojskovati: Aulius cum Ferentanis uno secundo proelio debellavit L., cum Lapithis rixa super mero debellata H.; večidel brezos.: Vell., Fl., debellatur, proelio uno debellatum est L. vojna je (bila) končana, debellatum foret T.; abs.: quasi debellato triumphare L. kakor da bi bila vojna končana.

dēbeō -ēre -uī -itum (nam. dehibeō iz dē in habeō) „od koga kaj imeti“, od tod

1. dolgove imeti, dolžan biti, dolgovati: debebat? immo in suis nummis versabatur Ci., se debere fatentur C., ii, qui debent Ci. = debentes L. dolžniki; pogosto subst. pt. pf. dēbitum -ī, n dolg(ovi): debitum solvere Ci. ep.; z dat. personal: quibus debui Ter. moji upniki, ut illi quam plurimi deberent S.; z acc. rei: pecuniam Ci., S., debita pecunia Ci. dolžni denar, d. decumas Ci., frumentum Ci., C., Q.; preg.: animam debere Ter. (po gr. καὶ αὐτὴν τὴν ψυχὴν ὀφείλειν) = ves zadolžen biti; z obema sklonoma: ei mille drachmas debeo Ci. ep.; pren.: oratio iuventuti nostrae deberi non potest Ci. se ne more (pri)kratiti, navis, quae tibi creditum debes Vergilium H. ki si dolžna vrniti.

2. pren.
a) (po obvezanosti) dolgovati, dolžan biti, zavezan biti: iuvenem nil iam caelestibus debentem V., patriae poenas debeo V. zaslužil sem, da me domovina kaznuje, haec dextra debet Turnum gnato patrique V. dolguje Turna sinu in očetu = mora Turna ubiti za sina in za očeta; debetur alicui gre komu, pristoji komu: quanta diis gratia debeatur Ci., misericordia, quae tibi nulla debetur Ci., poena, quae tanto facinori debetur Ci.; od tod pt. pf. dēbitus 3 dolžen, pristojen: praemia reddant debita V., debitae laudes, lacrimae L., debita Nymphis corona H.; subst. dēbitum -ī, n dolžnost, obvezanost: omni debito liberatur Cu.; occ. debere z inf. (pomeni moralno dolžnost): dolžnost imeti, morati, non debere ne smeti: ne frumentum conferant, quod praestare debeant C., homines, qui te et maxime debuerunt et plurimum iuvare potuerunt Ci., qui pace volunt frui, bello exercitati esse debent N., se meritos esse, ut agri vastari non debuerint C. da se ne bi bila smela pustošiti, iam nunc debentia dici H. kar se mora že zdaj povedati, statim vicisse debeo Ci. treba bi bilo, da sem zmagal.
b) (po naravi ali usodi) dolžan biti (kaj storiti ali trpeti): tu nisi ventis debes ludibrium, cave H. če ti ni usojeno, da boš igrača vetrovom, urbem cerno debere nepotes O. da je vnukom določeno sezidati mesto, naturae debitum reddere Ci., N. naravi dolg vrniti (evfem.) = umreti, prim.: debemur morti nos nostraque H.; occ. (pesn.) deberi določen biti, namenjen biti: cui regnum Italiae Romanaque tellus debentur V., Aenean scis caelo deberi V.; dēbitus 3 določen, namenjen, pripadel: tellus fatis debita V. po usodi določena, od usode obljubljena, debitus fatis V. ali morti L. smrti namenjen, debita coniunx O. od usode določena.
c) α) hvalo dolžen biti komu za kaj, morati se komu zahvaliti za kaj: quamvis Priami deberem plurima natis V., alicui plurimum pro beneficiis debere C., cui debere salutem confiteor O., vitam tibi debere fatetur O. β) dolžan biti, hvaležen biti: d. bonis omnibus Ci., tibi O.

déboîter [debwate] verbe transitif, médecine izpahniti; razdreti, razstaviti, demontirati

déboîter un os izpahniti kost
déboîter la porte sneti vrata s tečajev
se déboîter le coude izpahniti si komolec; verbe intransitif iti iz vrste, iz kolone, zapustiti svoje mesto v vrsti (avtomobilov)

debolezza f slabost, šibkost (tudi pren.); napaka:
le umane debolezze človeške slabosti
avere una debolezza per qcn. o qcs. imeti slabost do koga ali česa
ha la debolezza di credersi bella domišlja si, da je lepa

débonder [debɔ̃de] verbe transitif odčepiti, odmašiti; verbe intransitif izliti se, razliti se, stopiti čez bregove

se débonder izprazniti se, izliti se; figuré dati si duška; olajšati se
débonder une barrique, un réservoir odčepiti sod, rezervoar
débonder son cœur dati duška dolgo zadrževanim čustvom, bruhniti z njimi na dan

débouché [debuše] masculin izhod; konec (ulice), razširitev (ceste); odtok, iztok; figuré možnost za prodajo, tržišče

débouché d'un défilé izhod iz soteske
débouchés professionnels poklicne možnosti
ouverture féminin de nouveaux débouchés odpiranje novib tržišč
assurer un débouché à quelque chose zagotoviti čemu prodajo
créer de nouveaux débouchés ustvariti (si) nova tržišča
trouver un débouché najti tržišče, možnost prodaje

dēcēdō -ere -cēssī -cēssum

1. oditi (odhajati), kak kraj zapustiti: mihi respondeat, iste Verrucius in Sicilia sit, an iam decesserit Ci. Od kod? z abl.: Val. Fl., sperasti meā decedere terrā? V., si (poëma) paulum summo decessit, vergit ad imum H. če se le malo oddalji od najvišjega, se obrne k dnu, naves suo cursu decesserunt C. so zašle s prave poti, iumenta viā decesserunt Cu. je zašla s ceste; pogosteje s praep.: de altera parte tertia (agri) d. C. drugo tretjino (zemlje) zapustiti, de viā decedere Ci. s poti iti (prim. 2. c) ali (pren.) se nulla cupiditate inductum de via decessisse Ci. da ni skrenil s prave poti, d. de foro N. s trga = iz javnega življenja se umakniti, ex agris Ci., ex hominum conspectu N. umreti, e pastu V. Kam? z acc.: d. domum domov pluti: V. ali domov se vračati (vrniti): L.

2. occ.
a) voj. odriniti, odpraviti se, odkorakati, odmarširati: qui nisi decedat atque exercitum deducat C., armis relictis Siciliā d. N., d. praesidio iniussu imperatoris L., d. pugnā L., quod de colle non decederent C., ex statione d. L., od tod pren. de praesidio et statione vitae non d. Ci. ne zapustiti svoje postojanke.
b) (o namestniku) zapustiti (zapuščati) (provinco): Considius decedens provinciā Ci., de provinciā decessit Ci., ex Asiā Sulla decedens N., d. ex provinciā non ad triumphum, sed ad iudicium Ci.
c) (na poti) umakniti se, ogniti (ogibati) se: honorabilia sunt salutari, decedi, adsurgi Ci. da koga pozdraviš, se mu ogneš, pred njim vstaneš; occ. s poti iti, izogniti se komu: de via Pl., in via Ter., canibus de viā d. Ci., his (izobčencem) omnes decedunt C., viā alicui d. Suet.; pren. umakniti (umikati) se čemu, (iz)ogibati se česa: nec serae meminit decedere nocti V. izogibati se nočnega mraza, invitat decedere ripa calori V.

3. pren. ločiti se, preiti, (pre)miniti, (po)nehati, poiti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, odneha(va)ti, pojemati: sol decedens (zahajajoče) duplicat umbras V., te veniente die, te decedente canebat V. zjutraj — zvečer, decedentia certis tempora momentis H. po določenih zakonih premikanja vrsteči se letni časi, nox, quae decedit Cu., decedet odor H., subito febris decessit N. je izginila, decessit aqua, aestus L. je odtekla, upadla, invidia decesserat S., ira mente decesserat Cu., quaestioni materia decessit L. je pošla, tibi non decedunt amores H. te ne zapuste, cura decessit patribus L.; occ.
a) zmanjkati, izgubiti se, odleteti ali oditi (npr. o kakem dobičku): quantum virium Antiocho decessisset, suo id regno accessurum ducebat L.
b) (o osebah) (evfem.) posloviti se od tega sveta, preminiti, umreti; prvotno de vita decedere: Ci., Pap. (Dig.), potem samo decedere: Vell., Sen. ph., Q., Eutr., Icti. idr., pater nobis decessit Ci., cum pater familiae … decessit C., pater mature decessit N., decessit in publicis vinculis N., in tanta paupertate decessit, ut … N., plures … saucii decesserunt L., quidam decedens tres reliquit filias Ph., d. morbo Suet., Eutr., voluntariā morte Iust.; (o živalih) crkniti, poginiti: decesserat catellus Val. Max.

4. odstopiti (odstopati) od česa, odreči se čemu, (o)pustiti kaj: de possessione, de suis bonis omnibus d. Ci., de (ex L.) suo iure Ci., de sententia d. Ci., non ideo Thrasea decessit sententiā T., d. officio L. ali de officio L. dolžnosti ne izpolniti, fide d. L. izneveriti se; occ. zaostajati za čim, slabši biti kakor … : non Hymetto mella decedunt H.; met.: vivere si recte nescis, decede peritis H. umakni se.

5. = cēdere vršiti se, uspevati: vestris rebus prospere decedentibus Sen. ph.

decem, num. cardinale, indecl.

1. deset: decem annorum exsilium N. desetletno, decem primi Ci., L. (οἱ δέκα πρῶτοι) desetero senatorjev prvakov, t.j. načelniki deseterice dekurij v municipijskih in naselbinskih starešinstvih; piše se tudi: decemprimi; prim. decaprōti. Poleg števnikov, sestavljenih z decem, je najti tudi decem et tres ali tres et decem Ci., ducenta decem quattuor L., septem et decem Pl ali decem septemque N. ali decem septem, septem decem L., decem et octo C. ali decem octo L., decem novem C. ali decem et novem L.

2. sinekdoha deset (kot nedoločno okroglo število): si decem habeas linguas Pl., decem vitiis instructior H.

dēcernō -ere -crēvi -crētum „odločiti“, le pren.

I.

1. (kaj dvomljivega) odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), določiti (določevati), dognati: rem dubiam decrevit vox opportune emissa L., id quidem soli natura decernet Plin., de his Catonis praecepta decernent Plin.; z odvisnim vprašanjem: decernere, utra pars iustiorem habeat causam C., cum … non satis decernere possent, quā suis opem ferrent L.; odvisno vprašanje v mislih dostavimo: quid hoc malum infelicitatis? nequeo satis decernere Ter. = ne morem prav uganiti; pf. decrevi z ACI odločil sem se za to, da … = trdno verjamem (tega mnenja sem, menim, sodim), da … : duo talenta pro re nostra ego esse decrevi satis Ter. mislil bi, da zadostujeta, in quo omnia mea posita esse decrevi Ci., si id summum malum esse decreverit Ci., quod in me ipso satis esse consilii decreras Ci. (gl. opombo), ubi mihi reliquam aetatem a re publica procul habendam decrevi S; z dvojnim acc.: illum decrerunt dignum, suos cui liberos committerent Ter. razglasili (spoznali) so ga odločno za vrednega.

2. (kot razsodnik) soditi, razsoditi (razsojati); abs.: ita (da!), verum (pa) praetor decernebat Ci., sapiens praetor offensionem vitat aequabilitate decernendi Ci., si caedes facta, si de hereditate, de finibus controversia est, idem (Druides) decernunt C.; z obj. v acc.: Servius alia decernit L., decernere vindicias secundum servitutem L. pravno zadevo razsoditi v smislu sužnosti = prisoditi tožniku pravico do njegove sužnje; s praep.: fit, ut de eadem re saepe alius aliud decreverit Corn., alias revocabat eos, inter quos iam decreverat Ci., in eius controversiis quid decernas non a te peto Ci. ep., in iure dicundo ita decrevit, ut … Suet.; z dat. personae: alias inter aliquos contrarium … decernebat, ac proxumis paulo ante decreverat Ci. Kako? tu aliter decernere in eadem causa non potuisti Ci., Verres contra illud ipsum edictum suum sine ulla religione decernebat Ci., praetor decernit; quam aequum, nihil dico; unum hoc dico, novum Ci.

3. (o sklepajočih zborih, združbah) ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati); abs.: senatus satis severe decrevit Ci. je ostro ukrepal, qui ordo decrevit invitus Ci. je bil prisiljen k sklepu, exspectanda magis est decernendi ratio quam decertandi fortitudo Ci. bolj sklep na osnovi razuma kakor odločitev z orožjem, cum pontifices decressent ita Ci.; z obj. (acc. rei) ali s praep.: mihi uni gratulationem decrevistis Ci., d. bellum C., tu, miles, quid de imperatore Paulo senatus decrevit … , audi L., de summa salute vestra populique Romani. … decernite diligenter Ci., de imperio Caesaris et de amplissimis viris gravissime acerbissimeque decernitur C., simul de exercitu Catilinae et de omnibus coniuratis decernere S., sed ne id, quod placebat, decerneret (senatus) in (pri) tantae nobilitatis viris, ambitio obstabat L., at enim quis reprehendet, quod in parricidas rei publicae decretum erit? S. kar se bo ukrenilo zoper … , nuntiat inani populo pontifices secundum se (njemu v prid) decrevisse Ci., d. secundum Buthrotios Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: quo praesidio tuto et libere senatus quae vellet decernere auderet C.; s finalnim stavkom: senatus decrevit, darent operam consules S., decrevit senatus, ut Claudius leges conscriberet Ci., decrevistis, ne quis rem impediret Ci.; z inf. ali ACI: legiones decreverunt senatum defendere Ci., si hic ordo placere decreverit te ire in exilium Ci., omnes Numae Pompilio regnum deferendum decernunt L.; occ.
a) (s sklepom) določiti, izreči, izjaviti, razglasiti (razglašati): mea virtute patefactam esse coniurationem decrevistis Ci., mihi adsentiens senatus tumultum decrevit Ci. da je upor, da je država v vojnem stanju, Dolabellā hesterno die hoste decreto Ci.
b) odrediti, ukazati: senatus decrevit, ut pecunia solvatur Ci., decrevit senatus, ut eis agerentur gratiae Ci.
c) določiti, skleniti, dogovoriti se, postaviti (rok): pecunias ad ludos Ci., dilectus totā Italiā decreti sunt Ci., d. quaestionem de morte alicuius Ci. ali de morte alicuius per senatum L., quaestionem de bonis direptis decernunt C., supplicatio in dies XV decreta est C., d. tempus ad eam rem S., diem conloquio S.
č) dati, prisoditi (prisojati), izročiti, odkazati, dovoliti: honores alicui Ci., alicui coronam lauream, triumphum Ci., iudici praemium Ci., imperatori decem legatos Ci., duas Gallias duobus consulibus Ci., clarissimo viro decrevit imperium Ci., maiores nostri statuas multis decreverunt, sepulcra paucis Ci., eripueras senatui provinciae decernendae potestatem Ci., d. provincias privatis C.; z dvojnim acc.: praemium (za plačilo) servo libertatem d. S.

4. (o posameznem senatorju) glasovati za kaj, svoj glas oddati za kaj, izreči se za kaj: Silanus primus sententiam rogatus supplicium sumendum decreverat S., ea Sullae placuere, pauci ferocius decernunt S.; occ. (sploh o posamezniku ali posameznikih) skleniti, odločiti (se), nameniti se: Caesar Rhenum transire decreverat C., ibi manere decrevit N., decretum est non dare signum L.

II.

1. (v vojni) odločiti (z orožjem), odločilen boj biti, (odločilno) boriti (bojevati) se: d. proelium Ci., certamina L., primus clamor atque impetus rem decrevit L., pugna per se decerni non poterat L.; brez objektnega acc.: decernendi potestatem Pompeio fecit C. ponudil je Pompeju odločilen boj, si decerni placet L., hostem … trahere ad decernendum L., Darius statuit ipse decernere Cu., cum hoc eodem (P. Cornelio Scipione) Clastidii apud Padum decernit N.; de salute rei publicae decernitur Ci., de summa rerum decernere L. ali summis de rebus decernere Q.; inter se d. Auct. b. Hisp.; cum suorum paucitate contra magnam vim hostium d. Auct. b. Afr.; solus … pro omnibus nobis … decernens Amm.; z odvisnim vprašanjem: Samnis Romanusne imperio Italiam regant, decernamus L., ineamus aliquam viam, quā, utri utris imperent, sine magna clade … decerni possit L. Kako? S čim? z abl.: navali certamine L., classe paucis diebus erant decreturi N. so hoteli biti boj na morju, spopadli so se na morju, d. acie N., L. spopasti se po vseh pravilih, reden boj biti, exercitu N., armis Ci. ep., V., L., ferro Ci., V., certamen ferro Ci., d. artificio magis quam viribus Auct. b. Afr., Marte, equestri proelio Cu., proelio cum proditore, omnibus viribus in Sicilia Iust., lapidibus et subselliorum fragminibus Suet.; pesn.: cursibus et caestu V. v tekmovalnem teku in rokoborbi, cornibus inter se decernunt (tauri) V.

2. pren. (z besedami) boriti (bojevati) se, poseb. pred sodiščem: decernite criminibus, mox ferro decreturi L., d. uno iudicio de fortunis omnibus Ci., pro meo sodali … et pro mea omni fama prope fortunisque Ci., qui iudicio decernent Q. pravdajoče se (sprte) stranke. — Od tod subst. pt. pf. dēcrētum -ī, n

1. sklep, odlok, ukrep oblasti ali kakega oblastnika: Suet., d. praetoris, decurionum Ci., vestra decreta Ci., hoc decreto (senatūs) C., eorum (Druidum) decretis … parent C., patrum decreta H., senatus gravissima decreta perfregerat Ci., omnium imperatorum de Deiotaro decreta Ci., sua decreta confirmare N., decreto stare C., L. pokoriti se ukrepu, ravnati po njem

2. fil. (= δόγμα) načelo, pravilo: Sen. ph., qui (philosophus) … decretis suis pareat Ci., quoniam enim id haberent Academici decretum (sentitis enim iam hoc me δόγμα dicere) Ci., dubitare … de suis decretis, quae philosophi vocant δόγματα Ci.

Opomba: Sinkop. obl. dēcrērit = dēcrēverit, dēcrēram (-ās) = dēcrēveram (-ās), dēcrēsse(n)t = dēcrēvissent, dēcrēsse = dēcrēvisse: Kom., Luc., Ci., L. idr.