Franja

Zadetki iskanja

  • lajna samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ verkli, kintorna, sípláda
    igrati na lajno ▸ verklin játszik, verklizik
    vrteti lajno ▸ verklizik
    zvok iz lajne ▸ verkli hangja
    zvok lajne ▸ kintorna hangja
    Ljudje imajo radi melodije, ki jih z vrtenjem ročice izvabljamo iz lajne. ▸ Az emberek szeretik azokat a dallamokat, amelyeket a kurbli forgatásával kicsalogatunk a verkliből.

    2. lahko izraža negativen odnos (ponavljanje že znanega) ▸ lemez
    ponavljati lajno ▸ ismétli a lemezt
    pokvarjena lajna ▸ rossz lemez
    stara lajna ▸ régi lemez
    Mogoče se komu zdi, da v medijih kot stara lajna vsako leto znova ponavljamo in opozarjamo na varnost otrok, a včasih je še stokrat ponovljena beseda premalo. ▸ Némelyeknek úgy tűnhet, hogy a médiában minden évben ugyanazt hajtogatva hívjuk fel a figyelmet a gyerekek biztonságára, de néha a százszor megismételt szó is kevés.
    Naj kot lajna še enkrat ponovimo policijske nasvete! ▸ Kántáljuk el még egyszer a rendőrségi tanácsokat!
    Kot na stari lajni iz dneva v dan poslušamo, da je kriza tudi priložnost in da bo Slovenija iz te krize izšla močnejša, kot je bila pred njo. ▸ Nap mint nap azt halljuk, mint egy régi lemezen, hogy a válság egyben lehetőség is, és hogy Szlovénia erősebben kerül ki a válságból, mint amilyen előtte volt.
    Lajni o prometnih zagatah v Ljubljani ni konca. ▸ A ljubljanai közlekedési problémákról szóló lemeznek nincs vége.
  • lás lasjé hair; (ščetina) bristle

    brez las hairless, (plešast) bald
    kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
    gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
    kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
    tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
    za las natančno to a hair, to a T
    niti za las boljši not a bit (ali whit) better
    beljeni lasje bleached hair
    valoviti lasje wavy hair
    rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
    na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
    negovani lasje well-groomed hair
    plavi (blond) lasje fair hair
    umetni lasje false hair
    za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
    za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
    beljenje las bleaching of hair
    barva las colo(u)r of hair
    barva za lase hair dye
    sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
    čop las tress, braid, pigtail
    kita las braid of hair
    čop las tuft of hair
    izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
    pranje las shampoo, shampooing
    losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
    pomada za lás, lasjéé pomade
    puder za lás, lasjéé hair powder
    navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
    klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
    rast las growth of hair
    striženje las haircut, haircutting
    sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
    mrežica za lás, lasjéé hairnet
    nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
    ščetka za lás, lasjéé hairbrush
    trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
    koder las curl, ringlet, lock
    sredstvo za odstranjevanje las depilatory
    biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
    lasje mi izpadajo my hair is thinning
    delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
    ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
    lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
    izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
    (po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
    urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
    pristriči lás, lasjéé to trim the hair
    razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
    (po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
    imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
    dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
    skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
    to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
    lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
    lasje so se mi ježili my hair stood on end
    pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
    za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
    za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
    niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
    on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
    za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
    oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
    za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
    za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
    za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
    ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
    to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
    ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

    lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
    lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
    lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
    lép, -a, -oa pot good road
    lép, -a, -oi spol the fair sex
    lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
    lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
    lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
    lép, -a, -oo vreme fine weather
    lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
    lép, -a, -o začetek a nice beginning
    lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
    lép, -a, -oega dne one fine day
    lép, -a, -oa pisava a fair hand
    imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
    od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
    lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
    barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
    to ni lepó od tebe that's not nice of you
    ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
    to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
    kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
    to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • ljubezen samostalnik
    1. (močna naklonjenost) ▸ szeretet
    božja ljubezen ▸ isteni szeretet
    materinska ljubezen ▸ anyai szeretet
    očetovska ljubezen ▸ apai szeretet
    krščanska ljubezen ▸ keresztényi szeretet
    domovinska ljubezen ▸ hazaszeretet
    brezpogojna ljubezen ▸ feltétel nélküli szeretet
    Nekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.
    izkazovati ljubezen ▸ szeretetet kimutat
    ljubezen do otrok ▸ gyermekek iránti szeretet
    ljubezen do staršev ▸ szülők iránti szeretet
    hrepeneti po ljubezni ▸ szeretetre vágyik
    Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
    ljubezen do glasbe ▸ zene iránti szeretet, zene szeretete
    ljubezen do narave ▸ természet szeretete
    boginja ljubezni ▸ szeretet istennője

    2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelem
    nesrečna ljubezen ▸ beteljesületlen szerelem, viszonzatlan szerelem
    romantična ljubezen ▸ romantikus szerelem
    zrela ljubezen ▸ érett szerelem
    platonska ljubezen ▸ plátói szerelem
    globoka ljubezen ▸ mély szerelem
    izpovedati ljubezen ▸ szerelmet vall
    hrepeneti po ljubezni ▸ szerelemre vágyik
    Trenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.
    sreča v ljubezni ▸ szerencse a szerelemben
    prerasti v ljubezen ▸ szerelemmé növi ki magát
    poročiti se iz ljubezni ▸ szerelemből házasodik
    ljubezen se vname ▸ szerelem lángra lobban, szerelem fellángol
    biti lačen ljubezni ▸ szereleméhes, éhes a szerelemre
    Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
    Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
    Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

    3. (ljubljena oseba) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    izgubljena ljubezen ▸ elveszett szerelem
    srednješolska ljubezen ▸ középiskolai szerelem
    edina ljubezen ▸ egyetlen szerelem
    nekdanja ljubezen ▸ egykori szerelem
    ljubezen iz otroštva ▸ gyermekkori szerelem
    Poročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.
    srečati ljubezen ▸ szerelmével találkozik
    Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
    Sopomenke: ljubi, fant

    4. (o dejavnosti) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    Njena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
    Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
    Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

    5. (seks) ▸ szerelem
    telesna ljubezen ▸ testi szerelem, kontrastivno zanimivo testiség
    Telesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
    Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
    Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.
  • ljubljenček samostalnik
    1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállat
    štirinožni ljubljenček ▸ négylábú kedvenc
    domači ljubljenček ▸ házi kedvenc
    Vaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
    zavržen ljubljenček ▸ kidobott kedvenc
    izgubljen ljubljenček ▸ elveszett kedvenc
    kosmati ljubljenček ▸ szőrös kedvenc
    pernati ljubljenček ▸ tollas kedvenc
    lastnik ljubljenčka ▸ házi kedvenc tulajdonosa
    izguba ljubljenčka ▸ házi kedvenc elvesztése
    fotografija ljubljenčka ▸ házi kedvenc fényképe
    sprehajati ljubljenčka ▸ háziállatát sétáltatja

    2. (o osebi) ▸ kedvenc
    mamin ljubljenček ▸ anyuci kedvence
    ljubljenček občinstva ▸ a közönség kedvence, közönségkedvenc
    Ni hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
    V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
    Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

    3. (o stvari) ▸ kedvenc
    Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
    Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • lovna divjad stalna zveza
    (vrsta divjadi) ▸ vadászható állatok
    Medved sicer ni lovna divjad, zato je za upravljanje z njim pristojen zavod za gozdove in ne lovci. ▸ A medve nem vadászható vad, így a medvékkel való gazdálkodásért nem a vadászok, hanem az erdészeti intézet a felelős.
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
    iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
    imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
    to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
    narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
    mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
    bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
    zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
    mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    min. mačje zlato biotite gialla
  • mačji kašelj frazem
    (lahka naloga; malenkost) približek prevedkakismiska, gyerekjáték, pofonegyszerű
    Najti zaposlitev ni mačji kašelj. ▸ Munkahelyet találni nem gyerekjáték.
    Biti mama je težko delo, igralstvo je proti temu mačji kašelj. ▸ Anyának lenni nehéz dolog, a színjátszás ehhez képest kismiska.
  • mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
    mala mačka Kleinkatze
    srednja mačka Mittelkatze
    velika mačka Großkatze
    bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
    gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
    leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
    marmorna mačka Marmorkatze
    nočna mačka Nachtkatze
    Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
    pampska mačka Pampakatze
    pegasta mačka Kleinfleckkatze
    podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
    servalska mačka Servalkatze
    tigrasta mačka Tigerkatze
    zlat(odlak)a mačka Goldkatze
    zamorska mačka opica: die Meerkatze
    perzijska mačka Perserkatze
    siamska mačka Siamkatze
    ljubitelj mačk der Katzenfreund
    razstava mačk die Katzenausstellung
    hrana za mačke das Katzenfutter
    posip za mačke die Katzenstreu
    primeren za mačke katzenfreundlich
    okretno kot mačka katzenartig
    mački podoben žival: katzenartig
    figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
    figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
    kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
    igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
    kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
  • máčka zoologija (female) cat, she-cat

    divja máčka wild cat
    máčka je trdoživa a cat has nine lives
    máčka prede the cat purrs
    razumeti se kot pes in máčka to get on (together) like cat and dog
    živeti kot pes in máčka to live a cat-and-dog life
    hoditi kot máčka okoli vrele kaše to beat about the bush
    kadar máčkae ni doma, miši plešejo when the cat is away, the mice do play
    poparjena máčka se še mrzle vode boji once bitten, twice shy
    máčka pade vedno na noge a cat always lands on its feet
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • mačkon samostalnik
    1. (maček) ▸ kandúr, macska
    tigrast mačkon ▸ cirmosmacska, tigriscsíkos kandúr
    Od nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
    perzijski mačkon ▸ perzsa kandúr
    črn mačkon ▸ fekete kandúr
    trop mačkonov ▸ macskafalka

    2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúr
    stari mačkon ▸ vén kandúr
    Kljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
    Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

    3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
    Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
    Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!