Franja

pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
naknadno plačati pagar posteriormente
vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
plačati (dolg) z delom pagar trabajando
dati se plačati hacerse pagar
plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
drago plačati (fig) pagar caro

plačljív payable; to be paid

biti plačljív to fall due, to become due (ali to mature)
plačljív ob predložitvi payable on presentation (ali at sight)
vnaprej plačljív payable in advance
plačljív ob dostavi, izročítvi cash on delivery

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

prae-iūdicium -iī, n (prae in iūdicium)

1. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) (raz)sodba (ki je poznejši lahko ali ji mora biti vodilo), predsodba, prejudíc(ij), predhodna odločitev, predhodni izrek: Plin. iun., Q., Suet. idr., de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., cur non eius damnatione aliquod ad hoc iudicium praieiudicii comparasti? Ci., praeiudicium se de capite C. Verris per hoc iudicium nolle fieri Ci.

2. metaf. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) sodba, predsodba, vnaprejšnja odločitev (izven sodišča): praeiudicium tantae rei afferre L. vnaprej (prenaglo, prehitro) se odločiti glede tako pomembne zadeve (o tako pomembni zadevi).

3. meton.
a) prejudicialna tožba, tožba na vnaprejšnjo sodno odločbo, po kateri naj se določi kako pravno razmerje: Icti.
b) po kaki vnaprejšnji odločbi nastala škoda, prejudíc(ij): Sen. ph., Gell., Icti., neque veritati facit praeiudicium Icti. ne škoduje.
c) odločilni (vplivni, merodajni) zgled (primer): Pompeius vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., praeiudicia Africi belli C. dosedanji zloslutni (= nesrečo, slab izid napovedujoči) dogodki, orabat, ut se praeiudicio iuvarem Plin. iun.

prae-lūdō -ere -sī -sum (prae in lūdere) igrati pred čim =

1. za poskus (poskušnjo, vajo) kaj prej storiti, poskusiti (poskušati) prej, pred čim; z dat.: Tert., Nero praeludit Pompeiano Plin. prej pôje za poskušnjo (za vajo) za Pompejevo gledališče, p. tragoediis Gell.

2. metaf. = quasi per ludum aliquid facere, quod postmodo serio faciendum sit ali leve quiddam ceu maioris rei initium praemittere (od)igrati predigro, (za)igrati (= narediti) uvod v kaj; z dat.: magnis fatis Cl., sic maria bello quasi tempestate praeluserant Fl., aliquid operibus suis p. Stat. kot predgovor (uvod) postaviti na začetek, vnaprej omeniti; abs.: rabies Mariana iam intra urbem praeluserat, quasi si experiretur Fl.

prae-occupō -āre -āvī -ātum (prae in occupāre)

1. (vna)prej (zgodaj, predhodno) zasesti (zasedati), polastiti (polaščati) se česa: Macedoniam N., iter, vias C., loca opportuna L.

2. metaf.
a) (vna)prej obvze(ma)ti, (vna)prej prevze(ma)ti, (vna)prej obvez(ov)ati, (vna)prej vezati, (vna)prej pridobi(va)ti zase, (vna)prej si nakloniti (naklanjati) si, (vna)prej si pridobi(va)ti naklonjenost koga: Sen. ph., Petr. idr., animos timor praeoccupaverat Ci., omnia praeccupavit accusator L., praeoccupatum sese legatione a Cn. Pompeio C. da ga veže legatstvo na Gneja Pompeja, collegae gratiam apud plebem praeoccupant L. si (vnaprej) pridobivajo, praeoccupati beneficio animi L.; pleonast. v zvezi z ante: praeoccupatos iam ante ab Hannibale Gallorum animos esse L.
b) prehite(va)ti, presenetiti (presenečati): ne alteruter alterum praeoccuparet N., ne adventu Pompei praeoccuparetur (sc. Domitius) C.; z inf.: legem ipsi praeoccupaverant ferre L. podvizali so se, da so prej predložili zakon(ski predlog).
c) (vna)prej (poprej) omeniti (omenjati): quod superius praeoccupando iam dixit Aug.

prae-struō -ere -strūxī -strūctum (prae in strūere)

1. spredaj zgraditi: Col.

2. metaf.: fraus fidem in parvis sibi praestruit L. si vnaprej zagotovi zaupanje, tacitas vindictae iras Cl.; occ. (prej) pripraviti, uravnati, napeljati: illud Plin. iun., cum praestructum consulto esset Suet.

3. spredaj zagraditi, zadelati, zapreti, zamašiti, zajeziti, zagátiti: aditum vasti praestruxerat obice montis O., porta praestructa fonte O.

predpisan (-a, -o) vorgeschrieben; (vnaprej dan) pogoji: vorgegeben; čas, teza ipd.: die Vorgabe (čas Zeitvorgabe)

présomptif, ive [zɔ̃ptif, iv] adjectif presumptiven, domneven, dozdeven; verjeten

héritier masculin présomptif vnaprej določeni dedič zaradi sorodstva, rojstva
héritier masculin présomptif de la courone, du trône prestolonaslednik

prévenir* [prevnir] verbe transitif prehiteti; preprečiti, prestreči; (po)prej obvestiti

prévenir un incident preprečiti nesrečo
prévenir des difficultés vnaprej odstraniti težave
prévenir les désirs, les souhaits vnaprej ustreči željam
prévenir quelqu'un en faveur de quelqu'un pridobiti naklonjenost kake osebe za koga
il l'a prévenu contre moi nahujskal ga je proti meni
être prévenu en faveur de quelqu'un biti komu naklonjen
être prévenu d'un délit biti obtožen prestopka
mieux vaut prévenir que guérir bolje je (bolezen) preprečiti kot zdraviti

prijavi|ti (-m) prijavljati

1. melden, anmelden, Meldung machen (von)
X je treba prijaviti X ist meldepflichtig/anmeldepflichtig
vnaprej prijaviti voranmelden
prijaviti se k besedi sich zum Wort melden

2. pravo (ovaditi) Anzeige erstatten

pripomínjati, pripómniti observer, remarquer, faire une remarque (ali une observation)

pripominjati moram, da je dois faire remarquer (ali observer) que
tu je treba pripominjati vnaprej, da ici une observation (ali remarque) préalable s'impose, c'est que

procēsso m

1. proces; tok, razvoj:
un processo storico zgodovinski proces
il processo evolutivo del linguaggio razvojni tok jezika

2. tehn. postopek, proces:
processo chimico kemični proces
processo di fabbricazione proizvodni proces
processo industriale industrijski proces

3. pravo proces, sodni postopek; razprava; obravnava:
processo civile, penale civilni, kazenski proces
istruire un processo pripraviti proces
rinviare un processo odložiti sodno obravnavo
fare il processo addosso a qcn. pren. koga obtožiti, ostro kritizirati
fare il processo alle intenzioni pren. koga vnaprej obsoditi

4. anat. odrastek, procesus:
processo osseo kostni odrastek

prōvīsus, le v abl. sg. -ū, m (prōvidēre)

1. videnje (gledanje, zrenje) v daljo, vid: (sc. pugnantem) oculi provisu non iuvant T.

2. metaf.
a) sprevid, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje: provisu periculi castra repetere T. ker je vnaprej videl (slutil) nevarnost.
b) vnaprejšnja skrb, previdnost; s subjektnim gen.: deum T.; z objektnim gen.: rei frumentariae, rerum civilium T. skrb za … ; abs.: provisu agere T.

radostíti to give joy, to give pleasure

radostíti se to be pleased (with), to be glad (of), to rejoice (at); to be delighted (with); (vnaprej)
se radostíti na to look forward to

radováti se to rejoice (ob at, in, over), to delight, to be glad (of); to take delight (in)

močnó radováti se to exult, to triumph (in, over); (škodoželjno) to gloat (over, upon)
vnaprej radováti se to look forward to
radujem se od srca it gives me joy, it does my heart good, it warms (ali it rejoices) the cockles of my heart

radováti se (česa ali nad čim) être content (ali heureux, enchanté, ravi) , se réjouir de quelque chose, être bien aise

radovati se vnaprej se réjouir d'avance (ali à l'avance) de quelque chose

réponse [repɔ̃s] féminin odgovor; pismeni odgovor; odziv; musique ponovitev; juridique odlok, odločba

en réponse à votre lettre odgovarjajočna vaše pismo
réponse affirmative, négative pritrdilen, nikalen odgovor
réponse de Normand nejasen, dvoumen odgovor
réponse du jury odlok, odločba porote
réponse payée (vnaprej plačan) odgovor-telegram
réponse provisoire začasen odlok
réponse s'il vous plaît! prosimo za odgovor!
avoir réponse à tout nikoli ne biti v zadregi za odgovor; figuré povsod se znajti
laisser sans réponse pusliti brez odgovora
rester sans réponse ostati brez odgovora, nobenega odgovora ne dobiti
coter, noter les réponses d'un élève oceniti, redovati učenčeve odgovore
actionner le démarreur sans réponse pognati zaganjač, ki pa ne reagira

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)