Franja

Zadetki iskanja

  • top1 [tɔp]

    1. samostalnik
    vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
    navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
    figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
    figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
    množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

    at the top na vrhu
    from top to toe od glave do pet
    on (the) top nad, vrh, vrh tega
    the top of the school najboljši učenec šole
    the top of all creation krona ustvaritve
    top of the milk figurativno najboljša točka programa
    at the top of one's voice na ves glas
    at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
    off one's top sleng prismojen
    to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
    from top to bottom od zgoraj navzdol
    the top of the water površje vode
    the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
    to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
    to be on top biti močnejši, biti na površju
    to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
    he is top of his class on je prvi v razredu
    he is tops on je sijajen dečko
    to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
    to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
    to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
    to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
    the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
    to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
    to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
    to take the top off odpiti peno (piva)

    2. pridevnik
    najvišji, zgornji; glavni, prvi
    pogovorno prvorazreden, izvrsten

    top boy najboljši učenec
    top dog figurativno prvak, zmagovalec
    top line naslovna vrsta
    top prices najvišje cene
    top speed največja hitrost
    to be in top form (shape) biti v najboljši formi
  • travailleur, euse [travajœr, öz] adjectif delaven, detoven; masculin, féminin delavec, -vka

    travailleur agricole, intellectuel, manuel, saisonnier poljedelski, duševni, ročni, sezonski delavec
    travailleur à domicile delavec, ki dela na domu
    les travailleurs delavci, delavstvo (zlasti industrijsko)
    travailleur de force prisilni delavec
    travailleur acharné zagrizen delavec
    masses féminin pluriel travailleureuses delovne množice
    être très travailleur biti zelo delaven
    élève masculin travailleur delaven učenec
  • učênček (-čka) m dem. od učenec scolaretto
  • enk|a [ê] ženski spol (-e …) die Schülerin; (vajenka) die Auszubildende ➞ → učenec
  • učênka (-e) f glej učenec | učenka
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vzóren (-rna -o) adj. ideale, modello, inappuntabile; specchiato, esemplare:
    vzorna družba società ideale
    vzoren učenec scolaro modello
    vzorno posestvo podere modello
    mož vzorne poštenosti uomo di specchiata onestà
  • vzóren modelo; ejemplar; ideal

    vzorna država (podjetje, posestvo, šola) ciudad f (empresa f, granja f, escuela f) modelo
    vzoren soprog (učenec, otrok) marido m (alumno m, niño m) modelo
  • vzorn|i [ó] (-a, -o) Muster- (obrat der Musterbetrieb, primerek das Musterbild, učenec Musterschüler, zakon die Musterehe, šola die Musterschule)
  • Xenocratēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ξενοκράτης) Ksenokrát

    1. Platonov učenec in njegov drugi naslednik v Akademiji, roj. v Halkedonu l. 396, umrl l. 314: Ci.

    2. sloveč slikar: Plin.
  • Xenophōn -ōntis, m (Ξενοφῶν) Ksenofónt, Atenec, Sokratov učenec, zgodovinopisec, filozof in vojskovodja, rojen po l. 440, umrl po l. 355 v Korintu: Varr., Ci., N.; gr. acc. pl. Xenophontas: Sen. ph. Od tod adj. Xenophōntēus (Xenophōntīus) 3 (Ξενοφώντειος) Ksenofóntov, ksenofóntski, ksenofontéjski: Xenophonteum genus sermonis Ci., Hercules Xenophontius ille Ci.
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • zgled|en [é] (-na, -no) vorbildlich, musterhaft; beispielhaft, beispielgebend; Muster- (učenec der Musterschüler, primer das Musterbeispiel, dežela das Musterland, šola die Musterschule, obrat der Musterbetrieb)
  • zgléden exemplaire, modèle, parfait, idéal, qui peut servir de modèle, digne d'être proposé en exemple

    zgleden soprog mari modèle
    zgledna šola école ženski spol modèle
    zgleden učenec, -nka élève moški spol, ženski spol modèle
  • ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.
  • Ἀντισθένης, ους, ὁ Sokratov učenec in začetnik kiniške šole.
  • Ἀπολλό-δωρος, ὁ Sokratov učenec.
  • Ἀρίστ-ιππος, ὁ 1. Gorgijev učenec in Kirov prijatelj. 2. Sokratov učenec iz Kirene, ustanovitelj kirenejske filozofske šole.
  • Ἀριστό-δημος, ὁ Sokratov učenec.