Franja

num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)

I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj. —

II. vprašalnica

1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.

2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci.

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

nun zdaj, sedaj; fortsetzend: no; pa (nun wirklich nicht pa res ne, schauen wir nun pa poglejmo); nun! no!; nun nun no no; nun mal/einmal pač; nun also torej; nun endlich! no končno!; nun erst zdaj šele; nun gerade sedaj pa nalašč; nun und nimmer nikakor ne; von nun an odslej, poslej

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nurus -ūs, f (indoev. obl. *snusos, *snusā (morda iz kor. *sneu̯- vezati; *snusos torej pomeni „tista, ki povezuje dve družini“); prim. skr. snuṣā́ = gr. νυός = sl. snaha = hr. snàha = stvnem. snur)

1. snaha: Suet., Icti. idr., socrūs uno animo oderunt nurūs Ter., mater amicam inpuri filii tamquam nurum sequebatur Ci., regiae nurūs L., iam tua, Laomedon, oritur nurus (= Avrora, soproga Laomedontovega sina Titona) O.

2. metaf.
a) sinova nevesta: Icti.
b) vnukova ali pravnukova soproga: Icti.
c) pesn. nevesta, tudi mlada (zakonska) žena, mlada gospa: Mart., Stat., inde fluunt lacrimae, stillataque sole rigescunt de ramis electra novis, quae lucidus amnis excipit et nuribus mittit gestanda Latinis O., mixtaeque viris matresque nurusque O. stare in mlade žene.

Opomba: Gen. sg. nuruis: Aus.

nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)

1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.

2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L.

obrussa -ae, f (izpos. gr. ὄβρυζον; prim. obrōzum) preizkušanje zlata v ognju, punciranje, starejše kupa: Plin., aurum ad obrussam Suet. = preizkušeno, torej štiriindvajsetkaratno (= čisto) zlato, ex obrussā esse Petr. biti iz čistega zlata; pren.: adhibenda tamquam obrussa ratio Ci., haec eius (sc. animi) obrussa est Sen. ph. preizkus, preizkusni kamen, omnia argumenta ad obrussam exigere Sen. ph. preizkušnji podvreči = natanko pretehtati.

ōpiliō¹ -ōnis, m (iz *ovi-piliō: ovis in pellere, torej „gonjač ovc“) ovčar, kozar, ovčji (kozji) pastir: Pl., Col., Ap., Vulg. — Soobl. ūpiliō -ōnis, n: V., Ap.

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

paraplēctī -ōrum, m (gr. παράπληκτοι) na posameznih telesnih delih, torej bolniki, ki so delno prizadeti od možganske kapi in tako delno ohromljeni (paralizirani) ljudje (naspr. apoplēctī od možganske kapi po vsem telesu prizadeti in ohromljeni ljudje): Cael.

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

parri-cīda (star. tudi parri-cīdas: Tab. XII ap. P. F.) in pāri-cīda -ae, m, f (iz *pāsus (prim. gr. πηός, dor. παός = *pāsós) in caedere)

1. morilec (morilka) bližnjih sorodnikov; torej očetomorilec (očetomorilka): nisi forte magis erit parricida, si qui consularem patrem, quam si quis humilem necaverit Ci., Telegoni iuga parricidae H., consilia parricidae (= Avgustove hčere Julije) palam facta Plin. očetomorilski naklepi; morilec staršev: Sen. ph., Suet., Val. Max. idr., supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci.; detomorilec: p. liberûm (o Virginiju) L.; sestromorilec: (o Horaciju) Fl.; bratomorilec (o Jugurti): Fl.; atrib. bratomor(il)en, bratomorilski: parricidā nece Arn.; morilec sploh: p. civium Ci. morilec svobodnih državljanov, v pl. parricidae (sc. civium) S.; o morilcu (morilcih) državnega glavarja, očeta domovine (patris ali parentis patriae, npr. o morilcih Julija Cezarja): Ci., Val. Max., Aus.

2. metaf. morilec domovine = veleizdajalec, hudodelec, zločinec: p. patriae Ci., parricidae rei publicae S., Fl. (o pompejevcih), T. Vitellium hostem et parricidam vocantes T. (ker je odpadel od Otona); tudi svetokradljivec, svetoskrunec: sacrum sacrove commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Lex ap. Ci. (De leg. 2, 22).

patruēlis -e (patruus)

1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.

pede-temptim (pede-tentim), adv. (ixpt. pēs in temptāre, tentāre) „z nogo tipaje“, „z nogo poizkušaje“, torej

1. noga za nogo, korak za korakom, korakoma: pedetemptim ac sedato nisu, ne succussu arripiat maior dolor … Pac. ap. Ci.

2. metaf. polagoma, pomalem (po malem), malo po malo, previdno, pazljivo, oprezno: Ca. fr., Luc. ap. Non, Ter., Sen. ph., Corn., Gell. idr., p. progredi Ci., caute pedetemptimque, sensim pedetemptimque, p. et gradatim, timide et p. Ci., paulatim et, ut dicitur, pedetentim Q.

pēlvis (stlat. pēlŭis) -is, acc. -im, abl. -ī (redko -e) (iz *pēlou̯is; morda sor. s pellis (pelvis bi bila torej prvotno „usnjena posoda“); prim. skr. pālavī nekaka posoda, gr. πελίκη, πέλιξ čaša, demin. πελίχνη čašica, πελλίς, πέλις skleda, medenica, πέλλα golida) skleda, posoda, medenica: Varr., Caecil. ap. Non., Iuv., Plin., Petr., Cels.

peren-diē, adv. (per in en [star. = in] die „v teku [enega] dne“; perendie torej = „čez to ali onstran tega, kar je v 24 urah“; od tod) pojutrišnjem: quae cras veniat, perendie, soror, foras feratur Pl., cras agito, perendie agito Pl., at apud me perendie: nam ille heri me iam vocaverat in hunc diem Pl., scies igitur fortasse cras, summum perendie Ci. ep., te, ut spero, perendie Ci. ep., nam ego hinc perendie mane cogito Ci. ep., et Scipio manum ad ipsam oppidi, quod obsidebatur, arcem protendens: „Perendie“ inquit „sese sistant illo in loco“ Scipio ap. Gell., perendie, domine, te videbo; sum enim adhuc a cubito et cervice infirmus Fr., si dei iuvabunt, perendie vos vota nuncupantis videbo Fr., tu modo perendie veni, et fiat quod volt Fr., quietius idem fiet perendie, si diu valetudo tua officio functa est Fr.

pernīx -īcis, adv. pernīciter (perna; pernīx torej = dober v petah (nogah), hoden)

1. vztrajen, zdržljiv, vzdržljiv, potrpežljiv: taurus V., Apulus H.

2. uren, hiter, gibčen, ročen, jadrn, (po)skočen, okreten, gibek, spreten, hitro napredujoč (naspr. gravis neokreten): Lucr., Fl. idr., homo Pl., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl., corpus L., puella Cat., (Famae) pernices alae V., pernicibus haec fatur virgo et pernicibus ignea plantis transit ecum cursu frenisque adversa prehensis V., alae V., velocitas Plin., pernicior vento Stat., penicissimi temporis celeritas Sen. ph., canis pecuarius, pernicissimae quadrigae Col., tigres … saevum ferarum genus et pernix Col., fuga, cursor, volatus, Mercuri potestas Ap.; adv.: perniciter aliquem alterā manu apprehendere Pl., perniciter equo desilire L., perniciter exsilire Cat., pernicius, quo libuerit, exsultant Plin., tortā ruunt pernicius hastā Cl.; pesn. z inf.: amata relinquere pernix H. hitro pripravljena.

petulāns -antis, adv. petulanter (iz petere preko petulus, prim. patulus, capulus, tremulus: petulantes et petulci, qui protervo impetu petunt Fest., torej = drzno napadljiv, od tod) nagajiv, objesten, neresen, razposajen, prešeren, lahkomiseln, nepremišljen, frivolen, (pre)drzen, nesramen, pohoten, škodoželjen, zlonameren, zlohoten, hudoben, zlorad (naspr. modestus): Plin., Sen. ph., Iust., Petr., Arn., Gell., Aug. idr., homo Ci., genus dicendi Ci., petulanter vivere Ci., petulantius iactari Ci., petulantissime fieri, petulantissime insectari Ci., impurus adulescens et petulans Ci., audax, petulans, libidinosus Ci.

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič