Franja

fall on prehodni glagol
napasti; lotiti se; planiti

fall on evil days priti v nesrečo
fall on one's feet zlahka se rešiti neprilike

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

formalizar [z/c] izgotoviti, opraviti z

formalizar un expediente rešiti akt
formalizar una protesta protestirati
formalizarse resen postati, zresniti se

freno m

1. uzda:
mordere, rodere il freno pren. s težavo se brzdati
stringere il freno, allentare il freno pren. zategniti, popustiti uzde
porre freno a qcs. zaustaviti, preprečiti kaj
scuotere il freno rešiti se uzde, otresti se zavor
tenere a, in freno brzdati
senza freno neobrzdano

2. tehn., avto
freno a disco kolutna zavora
freno a ganasce, a tamburo čeljustna zavora
freno a mano ročna zavora
freno idraulico hidravlična zavora
freno pneumatico pnevmatična zavora
freno a pedale nožna zavora

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.

Gesuch, das, (-/e/s, -e) (pisna) prošnja; ein Gesuch einreichen vložiti prošnjo; ein Gesuch erledigen rešiti prošnjo

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

guarecer [zc] (ob)varovati, shraniti; vzeti pod streho, prenočiti koga; ozdraviti

guarecerse rešiti se, pobegniti
guarecerse de la lluvia najti zavetje pred dežjem

gutter¹ [gʌ́tə] samostalnik
žleb; obcestni jarek, kanal
figurativno ulica; revna četrt; socialno najnižji sloji
figurativno blato
tisk notranji rob tiskane strani

to rise from the gutter izhajati iz najnižjih družbenih slojev
the language of the gutter prostaški jezik
to take s.o. out of gutter rešiti koga revščine

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

impiccio m (pl. -ci)

1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih

imporre^*

A) v. tr. (pres. impongo)

1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime

2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino

3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala

B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.

īn-stō -āre, īnstitī, īnstatūrus (prim. tudi īnstar)

1. stati na čem: (Fortuna) saxo in globoso instans Pac. ap. Corn.; pren.: cuius rei … imago ante oculos semper nobis versatur et instat Lucr. nam je vedno prav pred očmi, rectam instas viam Pl. si stopil na pravo pot = imaš popolnoma prav; occ. obstati, ustaviti (ustavljati) se, ustanoviti (= nastaniti, naseliti, ustaliti) se kje: sive (velis) instare iugis V., in inimicissimā civitate instant Ci., in medio triclinio i. Suet.; abs.: instare instructos L.

2. tik koga (ob kom) stati (biti), v neposredni bližini biti: Fl., alii dixerunt cum legionibus instare Varum C., vestigiis instare L. za petami biti; occ. (kot voj. t. t.) potiskati koga, pritiskati na koga, za kom, pestiti, trdo prije(ma)ti, napadati koga; abs.: instare ferro coeperunt Ci., audacius nostros premere atque instare coeperunt C.; z dat.: acrius hostibus institit N., audacius i. hosti N., L., territis Cu., fugienti Eutr., fugientibus O., fugientibus instaturos victores Front., intacti abissent, incedenti instaturum alterum timuissent L., cedentibus i. Suet.; impers.: si instetur L., ubi instaretur T.

3. (nasprotnika) pritiskati, privijati, pestiti: instabat, urgebat Ci., i. adversario Ci., quoniam tibi instat Hortensius Ci., noli mihi instare Ci., insto accusatori Ci., nunc … nosmet ipsi nobis instemus Corn. priganjamo se sami med seboj; occ.
a) (s prošnjami) nadlegovati, moledovati, silno prositi, (s prošnjami) glušiti: instare Rubrius coepit Ci., cum iste vehementius instaret Ci., ego instare, ut mihi responderet, quis esset Ci.
b) (kako reč) neprenehoma opravljati, prizadevati si (za kaj), siliti v kaj, k čemu, ne (od)nehati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne opustiti česa, ne izogniti se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, stati na čem: T., Plin. iun., Sil., Amm. idr., instat Scandilius poscere recuperatores Ci., instans operi V., obsidioni i. Cu., vestigiis sequi L., proficiscentem sequi L., ego illud sedulo negare factum (esse), ille instat factum (esse) Ter., lenius instando O., maioribus animis i. O., unum instare de indutiis C. da le od enega ne odstopa, tj. kar se tiče premirja; pesn. s prolepso: Marti instant currum V. (neprestano delajoč) izdelujejo Marsu voz.

4. (o času in okoliščinah) bližati se, pretiti, groziti: instabat tempus proficiscendi N., Cu., instans bellum Ci., instans periculum N., instabat iudicium Ci., instant ludi Ci., curae instantes Cu., nox instat S., dies Lucan., hiemes L., partus prope instat Ter., exitium Pl., instantes clades L., de instantibus iudicare N. nujna vprašanja rešiti (reševati), confido iis poenam instare Ci. — Od tod adj. pt. pr. īnstāns -antis, adv. īnstanter

1. bližnji, kar bo takoj nastopilo, česar se je kmalu nadejati: si quicquam aliud nisi de instanti bello cogitatum putabunt Ci., instans periculum depellere N.

2. sinekdoha sedanji: Corn., Q., quae venientia metuuntur, eadem adficiunt aegritudine instantia Ci., controversia futuri, instantis, facti Ci.

3. metaf. preteč, grozeč, nujen, silen, strasten, živ: iustum virum non vultus instantis tyranni mente quatit H., praeverti ad Armenios instantior cura fuit T. je bila nujnejša, Pharasmanes instantius concurrit T., gestus instantior Q., instanter dicere Q., pronuntiare, petere Plin. iun., instanter promissa flagitare Amm., instanter urgere, dimicare, mortem intentare Amm., instanter flagitare Iust., Suet., instantissime compellere Ap., instantissime desiderare Gell., studiis instantissime deditus Aur.

interrogation [-sjɔ̃] féminin vprašanje; izpraševanje, izpitno vprašanje ali izpraševanje

point masculin d'interrogation vprašaj
poser un point d'interrogation biti ali predstavljati problem, ki ga je treba pojasniti (rešiti)

invalidnost samostalnik
1. (zdravstveno stanje) ▸ fogyatékosság, rokkantságBolezen počasi povzroči težko invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. ▸ A betegség lassan súlyos rokkantsághoz vezet, és külső segítségre szorul a beteg.Celotno vsoto za invalidnost izplačajo ob stoodstotni invalidnosti, sicer le del zavarovalne vsote glede na odstotek invalidnosti. ▸ A rokkantsági ellátás teljes összege kifizetésre kerül 100 százalékos rokkantság esetén, egyébként csak a biztosítási összeg rokkantsági százaléknak megfelelő része.
Povezane iztočnice: vojna invalidnost, nadomestilo za invalidnost, delovna invalidnost, poklicna invalidnost

2. lahko izraža negativen odnos (o nesposobnosti) ▸ fogyatékosságNevrotična obsedenost s poslovnim uspehom je izraz socialne invalidnosti. ▸ A neurotikus megszállottság az üzleti sikerért a társadalmi fogyatékosság megnyilvánulása.V času, ko že vrabci na vejah čivkajo o invalidnosti sodnega delovanja, premier v parlamentu pripoveduje, kako se problemov s sodstvom ne da rešiti prek noči. ▸ Egy olyan időszakban, amikor már a verebek is az igazságszolgáltatás fogyatékosságáról csiripelnek, a miniszterelnök a parlamentben arról mesél, hogy az igazságszolgáltatással kapcsolatos problémákat nem lehet egyik napról a másikra megoldani.

involare

A) v. tr. (pres. involo) knjižno ukrasti, ugrabiti:
involare alla vista pren. skriti, skrivati
involare all'oblio pren. rešiti pozabe

B) ➞ involare, involarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ involo) izginiti, izginjati; odleteti; razbliniti, razblinjati se:
l'ultima nostra speranza si è involata razblinilo se je naše zadnje upanje