Franja

Pâques [pɑk] féminin plurielali masculin, religion velika noč

Pâques fleuries cvetna nedelja
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja
œufs masculin pluriel de Pâques pirhi
semaine féminin avant Pâques, de Pâques véliki teden, teden po veliki noči
vacances féminin pluriel de Pâques velikonočne počitnice
Pâques tombe tôt cette année letos je velika noč zgodaj
le lundi de Pâques est chômé velikonočni ponedeljek je dela prost dan
à Pâques ou à la Trinité zelo pozno, nikoli
c'est long comme d'ici à Pâques do takrat je (pa) še dolgo
(religion) faire ses Pâques (ali: pâques) opraviti velikonočno spoved in obhajilo
souhaiter de joyeuses Pâques à quelqu'un voščiti komu vesele velikonočne praznike

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

port² [pɔr] masculin nošenje; drža, hoja; tovor, tovornina; porto, poštnina; marine nosilnost; botanique rast, naravna oblika

port d'armes nošenje orožja
port payé poštnina plačana
port de tête drža glave
port de voix (musique) prehod iz enega glasu v drugega
frais masculin pluriel de port stroški za poštnino
franc de port prost poštnine
permis masculin de port d'armes orožni list
elle a un port de reine ima držo, hojo kot kaka kraljica

pouk¹ moški spol (-a …) v šoli: der Unterricht, der Lehrbetrieb; die Schulveranstaltung, der Schulunterricht; -unterricht (celodnevni Ganztagsunterricht, celostni Ganzheitsunterricht, Gesamtunterricht, dopisni Fernunterricht, na domu Hausunterricht, nazorni Anschauungsunterricht, popoldanski Nachmittagsunterricht, po urah Stundenunterricht, v blokih Epochalunterricht, v izmenah Schichtunterricht, v skupinah Gruppenunterricht, Kursunterricht, privatni Privatunterricht, razredni Klassenunterricht, skupinski Gruppenunterricht, angleščine Englischunterricht, biologije Biologieunterricht, fizike Physikunterricht, francoščine Französischunterricht, gospodinjstva Hauswirtschaftsunterricht, grščine Griechischunterricht, jezikov Sprachunterricht, kemije Chemieunterricht, klavirja Klavierunterricht, latinščine Lateinunterricht, literature Literaturunterricht, matematike Mathematikunterricht, nemščine Deutschunterricht, pisanja Schreibunterricht, risanja Zeichenunterricht, slovnice Grammatikunterricht, telesne vzgoje Turnunterricht, Sportunterricht, tujih jezikov Fremdsprachenunterricht, v branju Leseunterricht, zemljepisa Erdkundenunterricht, zgodovine Geschichtsunterricht)
dopolnilni pouk der Nachhilfeunterricht, za najboljše učence: der Leistungskurs, die Förderstunde
material za pouk das Unterrichtsmaterial
imeti pouk Unterricht haben
brez pouka unterrichtsfrei
izvajanje pouka die Beschulung
konec pouka der [Schulschluß] Schulschluss
metoda pouka die Unterrichtsmethode
pouka prost schulfrei
trajanje pouka die Unterrichtsdauer, šole: die Schulzeit
začetek pouka der Unterrichtsbeginn

prehod³ [ò] moški spol (-a …) vožnja skozi kaj: die Durchfahrt, die Passage, der Durchgang, der Durchmarsch; opravljena pot skozi: die Passage, astronomija der Vorübergang; tehnika der Durchgang, der Durchlauf
zgodovina zagotoviti prost prehod freies/sicheres Geleit gewähren

prevòd (dejanje) translation; (besedilo) translation, rendering, version

dobeseden prevòd close translation
prost prevòd free translation
uporaba nedovoljenega prevòda (npr. v šoli) pogovorno crib

prevòd traduction ženski spol , (v domač jezik) version ženski spol , (v tuj jezik) thème moški spol

prevod iz latinščine version latine
dobeseden, prost, točen, zvest prevod traduction littérale, libre, exacte, fidèle
pisni, ustni prevod v tuj jezik thème écrit, oral
za točnost prevoda pour traduction conforme

prevòz transport moški spol , transfert moški spol , charriage moški spol , (s tovornjakom) camionnage moški spol ; trajet moški spol , traversée ženski spol , factage moški spol , passage moški spol

prevoz po cesti transport routier (ali par route)
prevoz po kopnem, po morju, po vodi transport par terre, par mer (ali maritime), par eau
prevoz z letali, zračni prevoz navigation ženski spol aérienne, transport aérien
prevoz potnikov transport (ali service moški spol) des voyageurs, (v javnih vozilih) transports moški spol množine en commun
prevoz traja 2 uri le trajet dure 2 heures
prevoz v vozilih, ki jih vleče kabel traînage moški spol
prevoz z vozom charroi moški spol
prevoz v zabojnikih transport container (ali conteneur)
prevoz po železnici transport par chemin de fer (ali par voie ferrée)
dovolilnica za carine prost prevoz passe-debout moški spol
ladja za prevoz premoga bateau moški spol charbonnier
ladja za prevoz sadja cargo moški spol fruitier
pomorski, rečni, železniški prevoz transport maritime, fluvial, ferroviaire
zmožen za prevoz transportable

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

pristojbína tax; fee; charge; duty, due

poštna pristojbína postal charge
pristojbíne prost duty-free, exempt from duty

prosta sobota stalna zveza
(dela prost dan) ▸ szabadszombat

puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo

quart [kar] masculin

1. četrt, četrtin(k)a

aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
un quart (d'heure) četrt ure
nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

2. straža na ladji

être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
de quart libre (o mornorju) prost

3. kvarta (kot 11° 15')

changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu

quartier² [kartje] masculin kraj, kjer je nastanjeno vojaštvo, stan(ovališče), vojašnica

Quartier général vojaški glavni stan
quartiers d'hiver prezimovališče
prendre ses quartiers d'hiver prezimovati
quartier libre prost izhod (za vojaka), prostost

razvoj [ô] moški spol (-a …)

1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten

3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

4. delo: die Entwicklungsarbeit

5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein

relais [rəlɛ] masculin

1. sport štafeta; technique relé; ojačevalec; radio prenos; delo v izmenah, v turnusih, štafetno delo

2. zemljišče, s katerega se je odtekla voda

3. vieilli prepreganje konj, prepregališče

relais de poste poštna postaja (za prepreganje konj)

4. (lov) psi, ki so razmeščeni po lovišču, da nadomestijo utrujene pse

donner le relais spustiti te pse
relais 4 fois cent mètres štafeta 4 x 100 m
relais-radar radarska postaja
relais de télévision televizijski rele, posrednik
course féminin de relais štafetni tek
ouvrier masculin, équipe féminin de relais turnusni delavec, ekipa
travail masculin par relais štafetno delo; delo v izmenah, v turnusih
le coureur de relais prend, passe le témoin štafetni tekač prevzame, odda štafetno palico
être de relais biti (ravno) prost, brez posla
prendre le relais stopiti na mesto (de quelqu'un kake osebe)

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.

sentence¹ [séntəns] samostalnik
moder, poučen (iz)rek, sentenca
slovnica stavek
pravno sodba, razsodba, obsodba, kazen
arhaično mišljenje, mnenje, odločitev za neko stvar ali proti njej

under sentence of death pod smrtno kaznijo
sentence stress (accent) stavčni naglas
life sentence dosmrtna kazen (jeca)
simple (compound, principal, subordinate) sentence prost (zložen, glaven, podreden) stavek
the sentence was for war odločitev je bila (padla) za vojno
to pass sentence on, to pronounce sentence on izreči sodbo nad, obsoditi
to serve one's sentence (of imprisonment) (od)služiti (prestajati, odsedeti) svojo (zaporno) kazen

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni