Franja

smash² [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet

to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata)

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

šótor tienda f (de campaña) ; (zabaviščni, veselični) entoldado m

bivati pod šotorom campar (bajo las tiendas)
postaviti šotor plantar (ali armar ali montar) una tienda
podreti šotor levantar (ali alzar) la tienda

šôtor tent; (velik) pavilion; marquee

okrogel, zvončast šôtor bell tent
šôtor na sejmu tent stall, booth
šôtor za eno osebo one-man tent
pod šôtorom under canvas
postaviti šôtor to pitch a tent
podreti šôtor to strike a tent

šôtor tente ženski spol , pavillon moški spol

bivati pod šotorom camper (sous la tente)
postaviti, razpeti šotor dresser (ali planter) une tente
podreti šotor (re)plier une tente

šôtor (-óra) m tenda:
postaviti šotor rizzare, piantare la tenda
podreti šotor levare la tenda
cirkuški šotor tendone da circo
indijanski šotor wigwam
hišni šotor tenda a casetta
bibl. šotor s skrinjo zaveze tabernacolo

tabernāculum -ī, n (taberna: dicuntur tabernacula a similitudine tabernarum Fest.)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža, šotor: Plin. idr., regium L., militares Ci., ducis T., tabernacula statuere N., C., ponere Ci., detendere C., L. podreti, tabernaculum constituere Auct. b. Afr.; pren.: qui in unā philosophiā quasi tabernaculum vitae suae collocarunt Ci.

2. occ. (v avgurskem jeziku) koliba za opazovanje, opazovalnica, opazovališče, motrišče: tabernaculum capere izbrati opazovališče, npr. recte prav, po predpisih, v skladu s predpisi, vitio napačno, ne prav, v neskladju s predpisi: Ci., L.

tâbor m tabor: udariti tabor postaviti tabor; dignuti tabor podreti tabor; prijeći, preći u neprijateljski tabor; podijeliti se u dva -a; tabor oko crkve tabor okoli cerkve za obrambo pred Turki, v Sloveniji; ljutomerski, vižmarski tabor

tábor camp; encampment

tábor brez šotorov bivouac
postaviti tábor to set up (ali to pitch) camp
podreti tábor to break camp, to strike camp, to strike tents
narodni tábor zgodovina mass meeting, rally
taborski ogenj camp fire

tábor camp moški spol , campement moški spol ; (shod) réunion ženski spol populaire, meeting moški spol

mladinski (počitniški) tabor camp de jeunes (de vacances)
nasprotni tabor camp adverse (ali opposé)
podreti tabor lever le camp

tábor (-a) m

1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
vojaški tabor accampamento
begunski tabor tendopoli per profughi
alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
podreti tabor levare l'accampamento

2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione

3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)

4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale

5. polit. blocco, campo, area:
napredni tabor campo, area progressista
vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale

tábor campo m ; voj campamento m ; vivaque m

indijanski tabor (A) toldería f
sovražni tabor campo enemigo; hist reunión f popular, mitin m, mitín m
podreti tabor levantar el campo
postaviti tabor acampar, vivaquear
preiti v nasprotni tabor (fig) pasar al campo contrario

tēnda f

1. zavesa, zastor:
tenda alla veneziana rebrača, roleta, žaluzija

2. šotor:
tenda a casetta hišni šotor
tenda da bivacco alpin. bivak
levare le tende šotore podreti; pren. odkuriti jo, popihati jo, oditi na vrat na nos
piantare le tende postaviti šotor; pren. nastaniti se, povabiti se v goste

3. med.
tenda a ossigeno kisikov šotor

tent¹ [tent]

1. samostalnik
šotor
figurativno bivališče, stanovališče, stanovanje

tent fly krilce na šotoru za zračenje
tent peg, tent pin šotorski količek
tent pole šotorski drog
bell tent okrogel, zvončast šotor
dark tent fotografija premična kamera za uporabo na terenu
to pitch (to strike) a tent postaviti (podreti) šotor
to pitch one's tent postaviti si šotor, figurativno udobno se namestiti

2. neprehodni glagol
bivati pod šotorom, taboriti; bivati, stanovati
prehodni glagol
namestiti v šotore; pokriti s šotorom

tente [tɑ̃t] féminin šotor

tente de camping, de cirque šotor za taborjenje, cirkuški šotor
piquet masculin de tente šotorski klin
toile féminin de tente šotorovina, šotorsko platno
coucher sous la tente spati pod šotorom
dresser, planter, monter une tente postaviti šotor
plier une tente podreti šotor
vivre sous la tente živeti pod šotorom (nomadi)
se retirer sous sa tente (figuré) užaljen se umakniti, se držati ob strani

tienda ženski spol šotor; ponjava, plahta; stojnica, prodajalna

tienda bien surtida dobro založena prodajalna
tienda de campaña šotor
tienda de modas modna trgovina
alzar, levantar (abatir) una tienda razpeti (podreti) šotor
quien tiene tienda, que (la) atienda vsak opravljaj svoje delo! izpolnjuj svojo dolžnost!
¡tienda! kupite! (klic prodajalcev)

tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
cementna tla plancher cimenté
deščična tla sol en planches (ali planchéié)
glinasta tla sol (ali terrain) argileux
kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
skalnata tla fond rocheux
domača, rodna tla sol natal
izgubiti tla pod nogami perdre pied
leči na tla se coucher par terre
pasti na tla tomber par (ali à) terre
na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
spati na tleh coucher sur la dure
zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

wrestle [resl]

1. samostalnik
rokoborba, borba (tudi figurativno)
težak boj

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pomeriti se v rokoborbi, boriti se, sproprijeti se (s kom) (tudi figurativno)
mučiti se (with pri, z)
pretolči se, prebiti se (through skozi)
ameriško z lasom vreči (žival) na tla, da bi jo žigosali

to wrestle in prayer goreče moliti
I'll wrestle you for the prize boril se bom s teboj za nagrado
to wrestle down zrušiti, podreti