Franja

Zadetki iskanja

  • μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.
  • μελεό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) poet zaslepljen, nesrečen.
  • μογερός 3 (μόγος) težaven, mučen, beden, nesrečen, reven.
  • μοχθηρός 3 (μοχθέω) 1. trudapoln, težaven, nadležen, beden, nesrečen. 2. slab, nesposoben, malopriden.
  • ὀιζῡρός 3 ep. ion. [comp. -ρώτερος, sup. -ρώτατος] žalosten, beden, nesrečen, poguben.
  • ὀιζύω ep. [pt. aor. ὀιζῡ́σας] 1. tarnam, javkam, tožim, περί τινα za kom. 2. sem nesrečen, trpim, prenašam τί.
  • οἰκτρός 3 (οἶκτος) [sup. οἰκτρότατος, ep. οἴκτιστος] 1. žalosten, beden, tužen, pomilovanje vzbujajoč, nesrečen. 2. tarnajoč. – adv. οἰκτρῶς, οἰκτρά in οἰκτρόν.
  • ὀλέθριος 2 in 3 1. poguben, smrten, ἦμαρ dan pogube ali smrti. 2. nesrečen, nevreden.
  • ὀλόεις 3 poet., ὀλοός 3 ep. poet. ὀλοιός 3 ep. ion. [Et. iz ὀλοϝο-ς, po dissim. iz ὀλε-ϝος, gl. ὄλλυμι] 1. poguben, škodljiv, strašen, grozen, krut, smrtonosen; ὀλοὰ φρονέω τινί snujem komu pogubo. 2. pass. pokvarjen, izgubljen, nesrečen.
  • οὐλόμενος 3 1. ep. poet. = ὀλόμενος. 2. pt. aor. med. od ὄλλυμι poguben, pogubonosen, nesrečen.
  • πάμ-μορος 2 (μόρος) poet. zelo (popolnoma) nesrečen.
  • παν-άθλιος 3 poet. zelo (ves) nesrečen.
  • παν-άποτμος 2 ep. zelo (ves) nesrečen.
  • παν-τλήμων 2 poet., dor. -τλάμων popolnoma nesrečen, prenesrečen.
  • πάσχω [Et. iz πατσχω, gwn̥tsk'ho; fut. πείσομαι iz πεντ-σ-, gwentsh-, sor. πένθος, τό . – Obl. fut. πείσομαι, aor. ἔπαθον, pf. πέπονθα, plpf. ἐπεπόνθη; ep. aor. cj. 2 sg. πάθῃσθα, 3 sg. πάθῃσι, inf. παθέειν, pf. ind. 2 pl. πέπασθε, πέποσθε, pt. πεπαθυῖα] 1. trpim, pretrpim, prestanem (opp. δρῶ, ποιῶ itd.); a) izkusim, trpim, doživim kaj neprijetnega, hudega κακά, πήματα, πολλὰ(sc. κακὰ) παθεῖν, δίκαια πρός τινος trpim pravično kazen, κακὸν πάσχω ὑπό τινος doleti me zlo od koga; b) zgodi se, pripeti se mi kaj, τί οἰόμεθα πείσεσθαι kako se nam bo neki godilo, ὑικὸν πάσχει godi se mu kakor svinjam, οὐδὲν θαυμαστὸν πάσχω nič čudnega (nenavadnega) se mi ne pripeti; παθών ἔγνων po škodi sem prišel do spoznanja, sem se spametoval; c) evfem. πάσχω τι zgodi se mi kaj hudega = umrjem, poginem, ἤν τι πάθω ako se mi kaj primeri, ἤν τι ναῦς πάθῃ ako bi se ladja potopila; tudi o telesni kazni (opp. ἀποτίνω denarno kazen); d) τί πάθω; kaj bom doživel, kaj me bo zadelo, kaj naj počnem, kaj bo z menoj?; e) τί παθών (gl. τί μαθών) kaj se mi je pripetilo, kaj mi je prišlo na misel, da = zakaj?; f) določa se z adv. α.) κακῶς πάσχω nahajam se v slabih razmerah, sem nesrečen; β.) εὖ πάσχω doživim, zadene me, pripeti se mi kaj dobrega, uživam dobrote, εὖ πάσχω ἔκ τινος uživam zabavo od koga, zabavam se s kom; namesto adv. stoji tudi adi.: πολλὰ ἀγαθά prejemam mnogo dobrot, πολλὰ φιλικά mnogo dokazov prijateljstva, γελοῖόν τι πάσχω pripeti se mi nekaj smešnega. 2. o dušnem stanju: dobim vtis, sem kakega mišljenja, godi se mi: τοιαῦτα πάσχουσι ὑπὸ τῶν καμήλων tako se jim godi, kadar zagledajo velblode, ὅ τι ὑμεῖς πεπόνθατε ὑπὸ τῶν κατηγόρων kakšen vtis ste dobili od tožnikov, kaj so pri vas tožniki opravili; ὅμοιον πάσχω πρός τινα ὥσπερ ravno tako se mi godi = sem enakega mišljenja nasproti komu, πέπονθα τὸ τῶν πολλῶν godilo se mi je ravno tako kakor veliki množici, οὐδὲν τοιοῦτον ἔπασχον ničesar takšnega nisem občutil, θεῖον πάθος πέπονθα pripetilo se mi je nekaj božanskega.
  • πολυ-πᾱ́μων2 (πῆμα) poet. kogar zadene mnogo nesreč, zelo nesrečen.
  • πολύ-στονος 2 (στόνος) ep. poet. mnogo vzdihujoč, zelo nesrečen, nadložen, pregrenek, bridek.
  • πολύ-φθορος 2 (φθείρω) poln pobojev, poguben, nesrečen.
  • πταίω [Et. iz kor. peta, valiti se, sor. πέτομαι. – Obl. fut. πταίσω, aor. ἔπταισα, pf. ἔπταικα]. 1. zadenem ob kaj, trčim, spotaknem se πρός τι. 2. a) grešim, pregrešim se; b) omahnem, zabredem v nesrečo ἔν τινι NT; sem nesrečen, poražen sem, podležem, περὶ Μαρδονίῳ v boju z Mardonijem.
  • σκαιός [Et. iz σκαιϝος, lat. scaevus] 1. a) levi, na levi; subst. σκαιή levica; b) večeren, zapaden, Σκαιαὶ πύλαι zapadna vrata v Troji. 2. a) okoren, neokreten, nespameten; b) neugoden, nesrečen, slab, škodljiv κτῆμα, στόμα.