Franja

Tieffliegerangriff, der, Luftfahrt napad v nizkem letu

Tobsuchtanfall, der, napad besnenja

touch¹ [təč] samostalnik
dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.)
glasba udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz
figurativno roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost
figurativno kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce
sleng stroka, področje
sleng izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch pri dotiku
out of touch with brez stika z
on the slightest touch pri najrahlejšem dotiku
within touch of na dosegu
the touch of nature prirodna črta, simpatičnost po prirodi
a touch of pepper malce popra
a touch of romance nadih romantike
a touch of the sun sončarica
finishing touch zadnja poteza
a shilling touch sleng cena enega šilinga, stane en šiling
the Nelson touch figurativno spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja
soft to the touch mehak za otip
that was a (near) touch! za las je šlo!
this isn't my touch to se me ne tiče
he has a touch of genius nekaj genialnega je v njem
be had a near touch za las (komaj) je ušel nevarnosti
to get into touch with priti v stik z, vzpostaviti zvezo z
to keep in touch with s.o. biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom
to lose touch with s.th. izgubiti stik s čim
to put s.o. in touch with povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)
to put s.th. to the touch postaviti kaj na preskušnjo

trasnochada ženski spol prejšnja noč; nočna straža; noč brez spanja; vojska nočni napad

tussicula -ae, f (demin. tussis) manjši kašelj, blag kašelj, pokašljevanje, manjši napad kašlja: tussicula suis remediis finienda Cels., si in fauces (sc. destillat), has exasperat, tussiculam movet Cels., ad haec tussicula accedit Cels., veteris infirmitatis tussicula admonitus rursus sanguinem reddidit Plin. iun., pullo nostro tussiculam sedaverit et dies clementior et nutrix eius, si cibis aptioribus vescatur Fr., me quoque tussicula vexat et manus dexterae dolor Fr., macies tamen pertenuis et tus[s]iculae nonnihil restat Fr., vehemens Cael.

überfallartig iznenaden, kot napad

Überraschungsangriff, der, Heerwesen, Militär nenadni/nepričakovan napad

waff [wa:f, wæf]

1. samostalnik
sunek vetra; prepih; lahek napad (bolezni); bežen pogled

2. neprehodni glagol
plapolati, vihrati

willies [wíliz] samostalnik
množina, pogovorno napad živčnosti

to get the willies postati živčen

Wutanfall, der, Medizin napad besnosti, besnenje

Wutausbruch, der, napad besa; einen Wutausbruch bekommen pobesneti

zaskòk -oka m
1. zaskok, prepad, iznenadni napad
2. zaskok, skok sa zaletom, sa zatrkom

застрельщик m prvi borec, ki začne napad; рren. pobudnik, začetnik, iniciator

истерика f živčni napad, histerija;
закатить истерику dobiti histerični napad

колено n koleno; (glasb.) stavek, motiv; zapognjena cev; plesna figura; surov napad; (zast.) rod, koleno, generacija;
стать на колени poklekniti;
стоять на коленях klečati;
по колени do kolena;
ему море по к. precenjuje svojo moč;
поставить кого на колени prisiliti koga k vdaji

разбой m rop, roparski napad

штурмовка f zračni napad

adeō -īre, adiī, aditum

1. kam, h komu ali čemu iti, priti, prihajati, bližati se, približ(ev)ati se (naspr. abire, discedere, fugere): adeunt, consistunt Pl., adibo L., adire contra Pl., illo C., coram, propius Cu., quoquam S., quoquo T., quo exercitus adire non poterat Ci. vojski nepristopen (kraj); s samim acc.: adire Cephisidas undas, Stygios manes O. iti dol k ..., ripam, domos, penates, regem V., curiam L. stopiti v ... (naspr. inde egredi); pass. adiri = dostopen, pristopen biti: quā adiri poterat Ci. kjer je bil dostop, quā Terpeia rupes centum gradibus aditur T. kjer se pride na Tarp. skalo po stotih stopnicah, interiora regionis eius haud adiri poterant Cu.; preg.: adire alicui manum Pl. ukaniti koga (pravzaprav = priti komu do živega, namreč z ukano, preden nam more škodovati), tako tudi pass.: quo modo de Persa manus mi adita est Pl.;, s praep.: ad istum fundum, ad urbem, ad aras, ad filios Ci., ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N., adire Romam atque in conventum Ci.; poseb. jur.: adire ad praetorem, in ius Ci., C. pred pretorja (sodnika) priti, pred sodišče priti (tožit).

2. occ.
a) s prošnjo ali vprašanjem (pri)bližati se komu, zateči (zatekati) se h komu, obrniti (obračati) se na koga: orandi causā Ci., te senatus adiit supplex Ci., Siculi senatum adierunt Ci., adire aras Ci. ali sedes deorum Tib. proseč pristopiti k ..., adire venerantem deos Ci., mente deos O. v duhu se približati bogovom, mille domos adire O., aliquem adire scripto, legationibus T. pismeno, po poslanstvih prositi koga, legatis potestatem fecit ad Brutum adeundi Ci., adire oraculum L., V., O., quin adeas vatem V. (da izveš prihodnost), aditus consul responsum retullit L.; adire aliquem in aliquem T. (na)ščuvati koga zoper koga; brezos.: aditum est ad libros Sibyllinos Ci. zatekli so se k sib. knjigam.
b) obiskati (obiskovati), prehoditi, prepotovati zaradi razgledovanja, pregledovati: quis tot loca adire potuit? Ci., adire inde Lacedaemonem L., Aegyptum Cu., villam Plin. iun., coetūs O., epulas, sacra O. udeležiti (udeleževati) se česa, prisoten biti pri čem, castra Danaûm (kot ogleduh) V., castrorum vias, hiberna, municipia T. ali provincias Suet. pregledovati, mare Cu. odpluti, maria navibus Mel. voziti se, pluti po morjih, insulam C. pristati na ...; pesn.: sidera adibam famā V. moje ime je seglo do zvezd (do neba).
c) iti nad koga, udariti na koga, navaliti na koga, na kak kraj, lotiti se koga: tempus adeundi C. za napad, audet adire virum V., ad quemvis numerum ... equitum adire audere C., adire oppida castellaque munita S., arma Sil.

3. pren.
a) spraviti (spravljati) se h kakemu delu, poprijeti za kaj, lotiti se česa, prevze(ma)ti kaj: ad pactionem Pl., ad causas et privatas et publicas Ci., ad rem publ. Ci. oprijeti se državnih opravil, stopiti v javno življenje, honores Plin. iun.
b) ne odtegniti (odtegovati) se čemu, ne bežati pred čim, podvreči se čemu, nase vzeti (jemati) kaj: ad periculum C., periculum Ci., periculum capitis Ter., Ci. satis pericli Ter., labores V., maximos labores summaque pericula N., pericula adita O., adire inimicitias Ci., adeundae amicitiae Ci., adire omnem fortunam L., dedecus, invidiam, servitutem T., discrimen, sollicitudinem Plin. iun., iam cum gaudia adirem Tib. ko sem hotel uživati.
c) jur.: adire hereditatem Ci., Plin. iun., Suet., Icti. dediščino nastopiti; od tod: non placebat adiri nomen Vell. sprejeti (Cezarjevo) ime kot dediščino.

Opomba: Pf. adīvī: Fl., Ap., Aus., adī: Val. Fl., adīt (= adiit) T. in poklas. pesn. Star. inf. pr. pass. adirier: Enn.

aérien, ne [aerjɛ̃, ɛn] adjectif zračen; letalski; lahek kot zrak; eteričen; nežen; masculin antena

activité féminin aérienne letalska aktivnost
navigation féminin aérienne zračna plovba
lignes féminin pluriel aériennes letalske proge
forces féminin pluriel aériennes zračne letalske sile
pont masculin aérien zračni, letalski most
fête féminin aérienne internationale mednarodni letalski miting
attaque féminin aérienne letalski napad
démarche féminin aérienne (figuré) skrajna lahkomiselnost
trafic masculin aérien letalski promet
se rendre au Brésil par voie aérienne iti v Brazilijo z letalom
violer l'espace aérien d'un pays prekršiti zračni prostor kake države

Afganistan samostalnik
(država) ▸ Afganisztán