Franja

strúgati strûžēm
1. strugati: strugati čigru od hrastovine, šahovske figure
2. strgati: strugati sir, nečistoću sa sira
3. žagati: strugati drva, daske
4. skobljati, oblati: strugati dasku
5. praskati: pas struže na vratima; ekspr. praskati, škripati: strugati na violini; strugati turpijom, smolu sa drveta
6. strgati luskine z ribe: strugati ribu
7. ekspr. smrčati, dreto vleči: strugati čuture
8. ekspr. cvreti jo, bežati

strúgnuti strûgnēm ekspr. popihati jo, pobrisati jo, ucvreti jo: svi strugnuše u mrak

sub-trahō -ere -trāxī -tractum (sub in trahere)

1. (iz)vleči izpod koga ali česa, izmakniti (izmikati), izpodmakniti (izpodmikati), spodmakniti (spodmikati): colla iugo O., subtractus (v nekaterih izdajah substratus) Numida mortuo superincubanti Romano vivus L., pedibus raptim tellus subtracta Lucr.; med. umakniti (umikati) se, izginjati pod kom: tremit ictibus aerea puppis subtrahiturque solum V., subtracto solo T.

2. (pod roko, skrivaj, skrivoma, polagoma) (od)vleči, odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odpraviti (odpravljati), stran spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati): viro peculium Pl., cibum alicui Ci. ap. Non., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci., si … dediticii subtrahantur C., quae (sc. impedimenta) si clandestinā fugā subtrahere conarentur C., aggerem cuniculis subtrahebant C. so izpodkopavali, subtrahere materiam Cels., ventorum plenos sinus Pr. pobrati (pobirati) od vetrov napolnjena (napeta) jadra, aliquem civitatis oculis L., oculos T. stran obrniti, odvrniti; kot voj. t.t. odvesti (odvajati), odpelja(va)ti, vzeti (jemati), odvze(ma)ti: hastatos primae legionis ex acie, milites ab dextro cornu L.; refl. in med. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, umakniti (umikati) se, spraviti se kam stran, odpraviti (odpravljati) se, pobrati se, pobrati jo, podurhati jo, (i)zmuzniti se, uiti, ubežati ipd.; refl.: Dig. idr., teque aspectu ali amplexu (dat.) ne subtrahe nostro V., Armeniam ad Parthos se subtrahentem Fl.; abs.: subtrahere sese, ne interesset L., repente interdiu vel nocte se subtrahebat Suet.; med.: Col., subtractus fugā Plin. ubegel, pobegel.

3. metaf. odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odstraniti (odstranjevati), rešiti (reševati), (ob)varovati, oteti (otevati): materiem furori tuo Ci., si rem subtraxeris Ci., vires subtrahit timor O., cui iudicio eum mors … subtraxit L., Furium … fortuna bello subtraxit L., subtractus militum irae T., minis populi occulte eos subtracturus Iust.; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se, bežati pred čim: subtrahere se per alias causas L., subtrahente se quoque L. izogibati se biti porok, ne hoteti biti porok, subtrahere se libentius a curia et ab omni parte rei publicae Ci. ep., subtrahere se labori Col., se oneri, se legum actionibus Q., se discrimini alicuius Vell.; tudi brez se: praefectum praetorio non ex ingerentibus se, sed e subtrahentibus legere Plin. iun. ne izmed tistih, ki so se ponujali (vsiljevali), ampak izmed tistih, ki so se (mu) izmikali; occ. subtrahere = izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati, ne omeniti (omenjati), prikri(va)ti: S litteram Q., verba decenter pudoris gratiā subtrahuntur Q., necessaria cum periculo subtrahuntur Q., reus contra tunc narrationem subtrahet, cum … Q., aliis nominatis me unum subtrahebat Cu., subtractis candidatorum nominibus T.

suggestibility [sədžestibíliti] samostalnik
sugestibilnost; stanje osebe, na katero lahko vplivamo, jo spodbudimo

súgreb m mitol. kraj, kjer je pes, lisica ali mačka razgrebla zemljo in bolezen, ki jo dobi človek na takem kraju: nagaziti na sugreb nameriti se na tak kraj; biće stao na sugreb najbrž je stopil na tak kraj

surestarie [sürɛstari] féminin, marine čas, kolikor je ladja bila zadržana zaradi nakladanja ali razkladanja preko določenega časa; odškodnina, ki jo mora za to zamudo plačati najemnik ladje lastniku ladje

svicolare v. intr. (pres. svicolo) zaviti v ozko uličico; oditi, popihati jo

swagger¹ [swǽgə]

1. samostalnik
bahanje, širokoustenje, šopirjenje, košatenje
vojska swagger-cane
paličica angleških častnikov, ki jo nosijo na sprehodu

2. pridevnik
pogovorno lep, zal; eleganten (obleka); imeniten

swagger cane, swagger stick vojska, ameriško sprehodna paličica angleških častnikov

3. neprehodni glagol
bahati se (about z)
širokoustiti se, šopiriti se, košatiti se
prehodni glagol
z bahanjem (koga) zvabiti (into v kaj)

to swagger s.o. out of his money z bahanjem, širokoustenjem izvabiti denar iz koga

šȁndaska ž zagozda, ki jo damo med obe polovici kopita za škornje

šȉbati -ȁm
1. šibati, bičati: šibati volove
2. tolči, udarjati: lav je bijesno režao i repom oštro šibao
3. šibati, bičati, ostro kritizirati: Cankar oštrom satirom šiba malogradanštinu
4. biti: kiša šiba u prozore
5. meriti: kuda to šiba; na što ovim riječima šibaš
6. streljati: šibati očima, pogledom
7. ekspr. pobirati jo, teči: šibati kući; strelovito šibati kroz šumu
8. brizgati: krv mu šiba iz rane, iz ruke
9. šibaj napolje! poberi se (ven)!

šíšati šȋšām
I.
1. striči: šišati komu kosu, bradu; šišati koga do kože; šišati ovce
2. ekspr. odirati: šišati koga bez makaza
3. ekspr. naglo jo pobirati, teči: gle, kako šiša, sigurno će stići
4. ekspr. v rafalih streljati, leteti: iz zasjede su šišali po našoj koloni; po kukuruzištu su šišali neprijateljski meci
II. šišati se striči se

table-book [téiblbuk] samostalnik
okrašena, običajno ilustrirana knjiga, ki jo imamo na mizi; album
tehnično, matematika knjiga tabel, s tabelami

tail away neprehodni glagol
izgubiti se, raziti se, izginiti; raztrgati se (o koloni), zaostati; zmanjšati se, odpasti, osuti se; izpasti (iz igre)
sleng popihati jo, pobrisati jo

tantivy [tæntívi]

1. pridevnik
hiter, dirjajoč

2. prislov
hitro, v diru

to ride tantivy jahati v diru

3. samostalnik
dir, hiter galop; hitenje

4. neprehodni glagol
zastarelo oddirjati, oddrveti, hitro jo pobrati

5. medmet
trara! (zvok roga); trabtrab (ropot galopa)

telare v. intr. (pres. telo) pog. (far tela) popihati jo

telephonee [telifouní:] samostalnik
oseba, ki jo kličejo po telefonu

that² [ðæt, ðət] oziralni zaimek (množina that)

1.
ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera

2.
kar

all that everything that vse, kar
the best that najboljše, kar
much that mnogo (tega), kar
nothing that nič, kar
no one that nihče, ki
the book that I sent you knjiga, ki sem ti jo poslal; ki
the man that bought the house (tisti) človek, ki je kupil hišo
the lady that he is acquainted with gospa, s katero se pozna
it is the ideas that matter ideje so važne
the fool that he is! takšen bedak!
grboslovje husband that is to be njen bodoči mož (soprog)
Mrs. Black, Miss Brown that was pogovorno gospa Black, rojena Brown
Mrs. Jones that is sedanja gospa Jones
for the reason that iz razloga, zaradi katerega
the day (that) I met him na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njim

thesis¹, theses [ɵí:sis, -si:z] samostalnik
teza, postavka, trditev, ki jo je treba dokazati; tema; znanstveno delo, (doktorska) disertacija

thesis novel (play) tendenčen roman (igra)

Tierschaden, der, živalska škoda; škoda, ki so jo povzročile živali

tirée [tire] féminin, familier dolga razdalja, ki jo s težavo prehodimo