tongue [tʌŋ]
1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica
furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati
2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti
Zadetki iskanja
- tradurre*
A) v. tr. (pres. traduco)
1. prevesti, prevajati:
tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
tradurre alla lettera dobesedno prevesti
tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)
2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče
B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se - tributo moški spol davek, dajatev; dolžnost
pagar tributo de admiración občudovati, občudovanje izraziti - trop-plein [trɔplɛ̃] masculin odvečna količina, preobilica; prenapolnjenost; naprava, ki odvaja ali sprejema odvečno količino
trop-plein du réservoir odvečna količina v rezervoarju
(figuré) épancher le trop-plein de son cœur izraziti čustva, ki jih ne moremo obdržati v sebi
trop-plein d'énergie preobilica energije - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - vocal [vóukl]
1. pridevnik (vocally prislov)
izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
fonetika vokaličen
poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen
vocal cords glasilke
vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
a vocal communication ustno sporočilo
the vocal organs govorni organi
vocal music vokalna glasba
to become vocal izraziti se z besedami
2. samostalnik (redko)
jezikoslovje samoglasnik, vokal - voce f
1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga
2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas
3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe
4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja
5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu
6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se
7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi
8.
voci pl. prividi
9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas
10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest
11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv
12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma
13. postavka (seznama, obračuna)
14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša
15. glasba interval
16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev - voto moški spol zaobljuba; votivna slika (plošča); glas(ovanje); glasovalna (volilna) pravica; želja; kletvica; sodba, mnenje
voto activo, pasivo aktivna, pasivna volilna pravica
voto de amén, voto de reata (fig) slepa pritrditev
voto de confianza glasovanje o zaupnici
voto consultivo posvetovalni glas
voto popular ljudski glas
derecho de voto (general) (splošna) volilna pravica
dar su voto izraziti svoje mnenje
depositar el voto oddati svoj glas (pri volitvah)
no tener voto, no ser voto (fig) nobenega mnenja (sodbe) ne imeti
votos pl redovniška zaobljuba
(aprobado) por mayoría de votos (sprejet) z večino glasov
número de votos število glasov
echar (ali soltar) votos bruhati kletvice
recoger los votos zbrati glasove - vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékmoralne vrednote ▸ erkölcsi értékekkrščanske vrednote ▸ keresztény értékekduhovne vrednote ▸ szellemi értékekdemokratične vrednote ▸ demokratikus értékekkulturne vrednote ▸ kulturális értékekestetske vrednote ▸ esztétikai értékekliberalne vrednote ▸ liberális értékekkonservativne vrednote ▸ konzervatív értékekdružinske vrednote ▸ családi értékekčloveške vrednote ▸ emberi értékekdružbene vrednote ▸ társadalmi értékekuniverzalne vrednote ▸ egyetemes értékeknarodne vrednote ▸ nemzeti értékekevropske vrednote ▸ európai értékektradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékekstare vrednote ▸ régi értékektemeljne vrednote ▸ alapvető értékekskupne vrednote ▸ közös értékekvrednote demokracije ▸ demokrácia értékeivrednote športa ▸ sport értékeivrednote svobode ▸ szabadság értékeivrednote družbe ▸ társadalom értékeivrednote človeštva ▸ emberiség értékeivrednote preteklosti ▸ múlt értékeisistem vrednot ▸ értékrendhierarhija vrednot ▸ értékhierarchiasvet vrednot ▸ értékek világakriza vrednot ▸ értékek válságaprevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítésepropad vrednot ▸ értékek összeomlásarazvrednotenje vrednot ▸ kontrastivno zanimivo értékek kiüresedésepomanjkanje vrednot ▸ értékek hiányaohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzésespoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartásaposredovati vrednote ▸ értékek továbbadásaohranjati vrednote ▸ értékeket megőrizpoudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoznegovati vrednote ▸ értékeket ápologrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetspremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztatvrednote se spremenijo ▸ értékek változnakvrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnekzdravje kot vrednota ▸ egészség mint értékznanje kot vrednota ▸ tudás mint értékdružina kot vrednota ▸ család mint értékstrpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint értékboj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelemprilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodikvrednote v družbi ▸ társadalmi értékektemeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapulgraditi na vrednotah ▸ értékekre építprisegati na vrednote ▸ értékekre esküszikpozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezikopozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztetrazlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségeksvet brez vrednot ▸ értékek nélküli világdružba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalomverjeti v vrednote ▸ hisz az értékekbenŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlikSpreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.
2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értéknaravna vrednota ▸ természeti értékkulturna vrednota ▸ kulturális értékzgodovinska vrednota ▸ történelmi értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.krajinska vrednota ▸ tájképi értékarhitekturna vrednota ▸ építészeti értékumetniška vrednota ▸ művészeti értékGlavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.nacionalna vrednota ▸ nemzeti értékneprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen értékSlovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.dragocena vrednota ▸ nagy értékizjemna vrednota ▸ kivételes értékestetske vrednote ▸ esztétikai értékekogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetohraniti vrednote ▸ értékeket megőrizV okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez. - word1 [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje
the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti - zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification
izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone - zahvala samostalnik
1. (izraz hvaležnosti) ▸ köszönetposebna zahvala ▸ külön köszönetiskrena zahvala ▸ őszinte köszönetvelika zahvala ▸ mély köszönetzahvala za pomoč ▸ köszönet a segítségértizraziti zahvalo ▸ köszönetét fejezi kidolgovati zahvalo ▸ köszönettel tartozikzaslužiti si zahvalo ▸ köszönetet érdemelbeseda zahvale ▸ köszönőszóizraz zahvale ▸ köszönetnyilvánításv znak zahvale ▸ köszönete jeléülZahvalo za moje sedanje uspehe dolgujem predvsem staršem. ▸ A szüleimnek tartozom köszönettel az eddig elért sikereimért.
V zahvalo za njene pesmi in prijetno dopoldne smo ji podarili sliko z otroškimi risbicami. ▸ Köszönetként a dalaiért és a kellemes délelőtti időtöltésért gyermekrajzokat kapott tőlünk ajándékba.
2. (listina) ▸ dicsérő oklevél, köszönő oklevélpodeliti zahvalo ▸ dicsérő oklevelet adZa svoje požrtvovalno delo je Silva prejela mnogo priznanj in zahval Rdečega križa Slovenije. ▸ Silva áldozatkész munkájáért számos elismerést kapott, valamint a Szlovén Vöröskereszt dicsérő oklevelét. - zahvála thanks pl; giving thanks; acknowledgment
v zahválo za in (grateful) thanks for
izraziti svojo zahválo to express one's thanks
veliko zahválo sem dobil za to! (ironično) small (pogovorno much) thanks I got for it!
dolžan sem vam globoko zahválo I owe you a great debt of thanks
blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo (iskreno) zahválo please accept my warmest (heartfelt) thanks
prisrčna zahvála cordial thanks
vreden zahvále thankworthy, worthy of thanks, deserving thanks
izražamo vam najtoplejšo zahválo za vašo naklonjenost we express to (ali we tender) you our warmest thanks for your favour
odkloniti z zahválo to decline with thanks
tolikšna plemenitost (radodarnost) je zaslužila vsaj nekaj zahvále such generosity deserved at least some acknowledgment - zahvála remerciement moški spol , gratitude ženski spol , reconnaissance ženski spol ; (religija) action ženski spol de grâces
vreden zahvale digne de reconnaissance
v zahvalo za njegove zasluge en reconnaissance de ses services
izraziti svojo zahvalo exprimer (ali présenter) ses remerciements
dolgovati zahvalo komu être obligé à quelqu'un de quelque chose, être redevable de quelque chose à quelqu'un, familiarno devoir un fière chandelle à quelqu'un - zahvála gracias f pl ; agradecimiento m
vreden zahvale digno de agradecimiento
v zahvalo za njegove zasluge en reconocimiento de sus servicios
dolgovati zahvalo komu za kaj quedar obligado (ali reconocido ali agradecido) a alg por a/c
izraziti svojo zahvalo expresar su agradecimiento
sprejeti z zahvalo aceptar con agradecimiento - zaničevánje disdain; scorn; contempt; disregard
z zaničevánjem se izraziti to scoff (at)
zaničevánja vreden contemptible, despicable - žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation
na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire - žêlja désir moški spol , souhait moški spol , vœu moški spol ; demande ženski spol
na željo koga à (ali sur) la demande de quelqu'un
po želji à souhait, au gré de mes (tes…) désirs
na splošno željo à la demande générale
pobožna želja un pieux désir
srčna, vroča, gorka želja désir ardent
moja največja želja mon désir le plus cher (ali le plus ardent)
z najboljšimi željami avec mes meilleurs vœux
izraziti željo formuler un désir (ali un vœu)
uslišati, izpolniti željo komu exaucer le vœu de quelqu'un, combler le désir de quelqu'un, répondre (ali satisfaire) au désir de quelqu'un
imate še kako željo? désirez-vous encore quelque chose?
njej gre vse po želji tout marche selon ses désirs, pour elle tout marche à souhait, tout lui réussit (ali sourit)
zahvaljujem se vam za (vaše) dobre želje je vous remercie de vos bons vœux (ali souhaits) - γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.