Franja

Zadetki iskanja

  • tongue [tʌŋ]

    1. samostalnik
    jezik
    figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
    figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
    tehnično tračnica, kretnica

    furred (coated) tongue medicina obložen jezik
    a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
    a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
    tongue in cheek figurativno ironično
    much tongue veliko govorjenja
    slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
    one's mother tongue materinski jezik
    smoked tongue prekajen jezik
    gift of tongues dar, talent za jezike
    on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
    he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
    his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
    she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
    his tongue failed him jezik mu je odpovedal
    to find one's tongue spregovoriti
    he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
    to give tongue glasno govoriti, vpiti
    to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
    to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
    he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
    I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
    to hold one's tongue molčati
    hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
    to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
    to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
    I made a slip of the tongue zareklo se mi je
    to put out one's tongue jezik pokazati
    to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
    to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

    2. prehodni glagol
    dotakniti se, polizati z jezikom
    pogovorno ozmerjati, ošteti
    neprehodni glagol
    klepetati, jezik vrteti
  • tradurre*

    A) v. tr. (pres. traduco)

    1. prevesti, prevajati:
    tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
    tradurre alla lettera dobesedno prevesti
    tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
    tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
    tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
    tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
    tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
    tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)

    2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
    tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče

    B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se
  • tributo moški spol davek, dajatev; dolžnost

    pagar tributo de admiración občudovati, občudovanje izraziti
  • trop-plein [trɔplɛ̃] masculin odvečna količina, preobilica; prenapolnjenost; naprava, ki odvaja ali sprejema odvečno količino

    trop-plein du réservoir odvečna količina v rezervoarju
    (figuré) épancher le trop-plein de son cœur izraziti čustva, ki jih ne moremo obdržati v sebi
    trop-plein d'énergie preobilica energije
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • vocal [vóukl]

    1. pridevnik (vocally prislov)
    izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
    fonetika vokaličen
    poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen

    vocal cords glasilke
    vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
    a vocal communication ustno sporočilo
    the vocal organs govorni organi
    vocal music vokalna glasba
    to become vocal izraziti se z besedami

    2. samostalnik (redko)
    jezikoslovje samoglasnik, vokal
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • voto moški spol zaobljuba; votivna slika (plošča); glas(ovanje); glasovalna (volilna) pravica; želja; kletvica; sodba, mnenje

    voto activo, pasivo aktivna, pasivna volilna pravica
    voto de amén, voto de reata (fig) slepa pritrditev
    voto de confianza glasovanje o zaupnici
    voto consultivo posvetovalni glas
    voto popular ljudski glas
    derecho de voto (general) (splošna) volilna pravica
    dar su voto izraziti svoje mnenje
    depositar el voto oddati svoj glas (pri volitvah)
    no tener voto, no ser voto (fig) nobenega mnenja (sodbe) ne imeti
    votos pl redovniška zaobljuba
    (aprobado) por mayoría de votos (sprejet) z večino glasov
    número de votos število glasov
    echar (ali soltar) votos bruhati kletvice
    recoger los votos zbrati glasove
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

    izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
    svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
    urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
    zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone
  • zahvala samostalnik
    1. (izraz hvaležnosti) ▸ köszönet
    posebna zahvala ▸ külön köszönet
    iskrena zahvala ▸ őszinte köszönet
    velika zahvala ▸ mély köszönet
    zahvala za pomoč ▸ köszönet a segítségért
    izraziti zahvalo ▸ köszönetét fejezi ki
    dolgovati zahvalo ▸ köszönettel tartozik
    zaslužiti si zahvalo ▸ köszönetet érdemel
    beseda zahvale ▸ köszönőszó
    izraz zahvale ▸ köszönetnyilvánítás
    v znak zahvale ▸ köszönete jeléül
    Zahvalo za moje sedanje uspehe dolgujem predvsem staršem. ▸ A szüleimnek tartozom köszönettel az eddig elért sikereimért.
    V zahvalo za njene pesmi in prijetno dopoldne smo ji podarili sliko z otroškimi risbicami. ▸ Köszönetként a dalaiért és a kellemes délelőtti időtöltésért gyermekrajzokat kapott tőlünk ajándékba.

    2. (listina) ▸ dicsérő oklevél, köszönő oklevél
    podeliti zahvalo ▸ dicsérő oklevelet ad
    Za svoje požrtvovalno delo je Silva prejela mnogo priznanj in zahval Rdečega križa Slovenije. ▸ Silva áldozatkész munkájáért számos elismerést kapott, valamint a Szlovén Vöröskereszt dicsérő oklevelét.
  • zahvála thanks pl; giving thanks; acknowledgment

    v zahválo za in (grateful) thanks for
    izraziti svojo zahválo to express one's thanks
    veliko zahválo sem dobil za to! (ironično) small (pogovorno much) thanks I got for it!
    dolžan sem vam globoko zahválo I owe you a great debt of thanks
    blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo (iskreno) zahválo please accept my warmest (heartfelt) thanks
    prisrčna zahvála cordial thanks
    vreden zahvále thankworthy, worthy of thanks, deserving thanks
    izražamo vam najtoplejšo zahválo za vašo naklonjenost we express to (ali we tender) you our warmest thanks for your favour
    odkloniti z zahválo to decline with thanks
    tolikšna plemenitost (radodarnost) je zaslužila vsaj nekaj zahvále such generosity deserved at least some acknowledgment
  • zahvála remerciement moški spol , gratitude ženski spol , reconnaissance ženski spol ; (religija) action ženski spol de grâces

    vreden zahvale digne de reconnaissance
    v zahvalo za njegove zasluge en reconnaissance de ses services
    izraziti svojo zahvalo exprimer (ali présenter) ses remerciements
    dolgovati zahvalo komu être obligé à quelqu'un de quelque chose, être redevable de quelque chose à quelqu'un, familiarno devoir un fière chandelle à quelqu'un
  • zahvála gracias f pl ; agradecimiento m

    vreden zahvale digno de agradecimiento
    v zahvalo za njegove zasluge en reconocimiento de sus servicios
    dolgovati zahvalo komu za kaj quedar obligado (ali reconocido ali agradecido) a alg por a/c
    izraziti svojo zahvalo expresar su agradecimiento
    sprejeti z zahvalo aceptar con agradecimiento
  • zaničevánje disdain; scorn; contempt; disregard

    z zaničevánjem se izraziti to scoff (at)
    zaničevánja vreden contemptible, despicable
  • žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

    na žêljo trgovina if desired, on request
    po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
    na izrecno žêljo at the express wish (of)
    dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
    na splošno žêljo by general request
    na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
    po moji žêlji in accordance with my wishes
    moja srčna žêlja my heartfelt wish
    pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
    vroča žêlja ardent desire
    to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
    naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
    izraziti žêljo to express one's desire
    to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
    od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
    imeti žêljo to entertain a wish
    vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
    to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
    uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
    ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
    treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
    izpolniti žêljo to satisfy a desire
  • žêlja désir moški spol , souhait moški spol , vœu moški spol ; demande ženski spol

    na željo koga à (ali sur) la demande de quelqu'un
    po želji à souhait, au gré de mes (tes…) désirs
    na splošno željo à la demande générale
    pobožna želja un pieux désir
    srčna, vroča, gorka želja désir ardent
    moja največja želja mon désir le plus cher (ali le plus ardent)
    z najboljšimi željami avec mes meilleurs vœux
    izraziti željo formuler un désir (ali un vœu)
    uslišati, izpolniti željo komu exaucer le vœu de quelqu'un, combler le désir de quelqu'un, répondre (ali satisfaire) au désir de quelqu'un
    imate še kako željo? désirez-vous encore quelque chose?
    njej gre vse po želji tout marche selon ses désirs, pour elle tout marche à souhait, tout lui réussit (ali sourit)
    zahvaljujem se vam za (vaše) dobre želje je vous remercie de vos bons vœux (ali souhaits)
  • γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.
Število zadetkov: 339