Franja

biciklistka samostalnik
(kolesarka) ▸ biciklis, bringás
Na vzponu proti Domu planincev sem prehitel biciklistki in ju kanil pofotkati, a še preden sem se skobacal iz avta, sta bili že zraven. ▸ A Menedékház felé vezető emelkedőn kikerültem két biciklis lányt, és le szerettem volna fényképezni őket, de mire kikászálódtam az autóból, már ott voltak mellettem.
Sopomenke: kolesarka

bíček, bíčje, bíčevje junco m ; caña f

rogoznica iz bičevja estera f de junco

biomasa samostalnik
1. (vir energije) ▸ biomassza
2. biologija (rastline ali živali) ▸ biomassza

bíser (-a) m

1. perla:
ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
stekleni biseri perline
bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci

2. pren. perla:
biseri rose le perle della rugiada

3. ekspr. perla, gemma:
dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
biseri literature le gemme della letteratura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. boraksov biser perla al borace
obrt. ohridski biseri perle di Ocrida

biti¹ (sem)

1. sein; (obstajati) existieren
je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

2.
biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

3.
biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

4.
je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
(koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

5.
je/ni tako dem ist (nicht) so

6.
biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
|
biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
biti iz najhujšega über dem Berg sein
|
biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
|
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
|
biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
|
biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
|
meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
biti ➞ → na glasu itn.
v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

biti na špagi frazem
neformalno (biti pod nadzorom) ▸ dróton rángatják, kontrastivno zanimivo ▸ parancsolgatnak neki, kontrastivno zanimivo ▸ ugráltatják
A očitno je, da so ljudje na položajih v zdravstvu na špagi politikov iz ozadja, ki jih vodijo. ▸ Az azonban világos, hogy az egészségügyben hatalmi pozícióban lévő embereket dróton rángatják a háttérből az őket vezető politikusok.

blagajn|a ženski spol (-e …)

1. die Kasse (kina Kinokasse, za prodajo vstopnic pred predstavo Abendkasse, dnevna Tageskasse)

2. prostor: der Kassenraum; die Zahlstelle

3. bolniška, podporna, društvena: die Kasse (podporna Unterstützungskasse, pokojninska Pensionskasse, posmrtninska Sterbekasse, društvena Vereinskasse)

4. (železna blagajna) der Kassenschrank, der Geldschrank, der Panzerschrank

5.
državna blagajn der Ärar, der Fiskus
občinska blagajn die Gemeindekasse

6.
registrirna blagajn die Registrierkasse
|
kontrola blagajne die Kassenprüfung
stanje blagajne der Kassenbestand, der Kassenstand
zaključiti blagajno [Kassenabschluß] Kassenabschluss machen
poseči v blagajno/ vzeti iz blagajne einen Griff in die Kasse tun
vlomilec v blagajne der Panzerknacker

blag|o¹ [ó] srednji spol (-a …) (tekstil) der Stoff (za moške obleke Anzugsstoff, za perilo Wäschestoff, za plašče Mantelstoff, za zavese Gardinenstoff, Vorhangstoff, mrežasto Netzstoff, pohištveno Möbelstoff, pralno Waschstoff, tapetniško Dekorationsstoff, volneno Wollstoff)
blago na metre/metrsko blago die Schnittware
blago iz kovinskih vlaken der Metallstoff
bala blaga der Stoffballen
proga blaga die Stoffbahn
punčka iz blaga die Stoffpuppe
žival iz blaga das Stofftier

blago samostalnik
1. (predmeti za prodajo) ▸ cikk, áru, árucikkPovezane iztočnice: levantinsko blago, množično blago, potrošno blago, terminsko blago

2. (tkanina) ▸ anyag, ruhaanyag, szövet

blat|o srednji spol (-a …)

1. v vodah, čistilnih napravah: der Schlamm (diatomejsko Diatomeenschlamm, gnijoče Faulschlamm, obogateno Belebtschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
zdravilno blato der Heilschlamm, der Fango (obloga z zdravilnim blatom die Fangopackung, kopel v zdravilnem blatu das Schlammbad)
izločati blato schlammen
nanašati blato anschlämmen
odstranjevati blato entschlammen
odstranjevanje blata die Entschlammung
lovilnik/filter za blato der Schlammfang

2. (iztrebki) der Kot, medicina der Stuhl, der Stuhlgang
črno blato der Blutstuhl
izločati blato Stuhlgang haben, koten
bljuvanje blata das Kotbrechen
preiskava blata die Stuhluntersuchung
zadrževanje blata die Stuhlverhaltung

3. figurativno (umazanija) der Dreck, der Kot
obmetavanje z blatom figurativno die Schlammschlacht
|
zapeljati voz v blato den Karren in den Dreck fahren
potegniti voz iz blata den Karren aus dem Dreck ziehen
potegniti iz blata aus der Gosse auflesen

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

bláto mud; (tudi figurativno); dirt; mire; filth; (rečno, jezersko) slime

človeško bláto excrement, excreta
oškropljen od bláta spattered with mud
obmetavati z blátom koga figurativno to throw (ali to fling) mud at someone
potegniti, povleči v bláto figurativno to drag through the mud
tičati v blátu to stick in the mud
(po)vleči iz bláta to pull out of the mud (ali mire)

bláto (-a) n

1. fango, limo, melma:
gaziti blato sguazzare nel fango
oškropiti z blatom spruzzare, schizzare, imbrattare di fango

2. pren. fango:
valjati se v blatu sguazzare nel fango

3. fiziol. escrementi, feci; vulg. merda:
gosto, redko blato feci dure, liquide
iti na blato defecare, andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. zdravilno blato fanghi (termali)
ekspr. izvleči se iz blata togliersi dai pasticci
ekspr. brskati po tujem blatu frugare nel fango altrui
ekspr. koga obmetavati z blatom coprire qcn. di fango, gettare fango su qcn.

bláto lodo m , fango m

cestno blato barro m
člaveško blato exeremento m
izvleči, potegniti iz blata koga sacar a alg del atolladero
obtičati v blatu atascarse (ali atollarse) en el barro
očistiti od blata quitar el barro, desenlodar
oškropiti z blatom salpicar de bazro (ali de lodo)
vleči po blatu (fig) arrastrar por el fango, enfangar
zabresti v blato enfangarse

blazin|a ženski spol (-e …) das Kissen (iz puha Daunenkissen, grelna Heizkissen, za glavo Kopfkissen), das/der Polster; medicina das Polster (maščobna blazina das Fettpolster); šport die Matte
doskočna blazina die Sprungmatte, das Sprungkissen
tehnika das Kissen (blazina za stiskanje [Preßkissen] Presskissen), die Schale (ležajna blazina die Lagerschale)
sedežna blazina das Sitzpolster, das Sitzkissen
zračna blazina tehnika transport: das Luftkissen
napihljiva: das Luftkissen, die Luftmatratze; tehnika izolacija: das Luftpolster
prevleka za blazino der Kissenbezug, der Kopfkissenbezug
polnjenje v blazini die Kissenfüllung, die Kissenschlacht
tehnika vozilo na zračno blazino das Luftkissenfahrzeug

bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
nastavitev bližine die Naheinstellung
iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
v neposredni bližini in nächster Nähe
v bližini česa in …-nähe/-nah
(tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)

bližína nearness; closeness; proximity; propinquity; (soseščina) vicinity, neighbourhood

v bližíni in (one's) vicinity, near, nearby, close at hand
iz bližíne at close quarters, closely
v neposredni bližíni in the immediate vicinity, close by
nekje v bližíni somewhere around, somewhere in the neighbourhood ali vicinity

bližína proximidad f ; vecindad f ; (krajevna) cercanía f

tu v bližini, čisto v bližini quí cerca
v bližini hiše próximo a la casa
v bližini (česa) cerca de, próximo a
v njegovi bližini cerca de él
v neposredni bližini muy cerca
strel (streljati) iz nepasredne bližine un tiro (disparar) a quema ropa
motriti iz bližine contemplar (ali mirat) de cerca