Franja

latex -icis, m (sor. z gr. λάταξ, gen. λάταγος kaplja, pocedek (ostanek) vina, λατάγη met ostanka vina in hrup, ki mu sledi, λαταγεῖν ploskaje zagnati ostanek vina; pesn. in poklas., večinoma v pl. rabljena beseda) vsaka tekočina, mokrina: o vodi (zlasti skritih podzemeljskih rek) cupido laticum frugumque Lucr. žeja in lakota, l. calidus V., securi latices V., Lethaei fluminis latices, latices fontis Averni V., montes ingentis altitudinis spem faciebant, eo magis quia nullos apertos emergerent rivos, occultos continere latices L., in latices (po drugih: in laticem) mutor O., latices sacri (= Hipokrenina voda) O., desilit in latices et … in liquidis aquis translucet O., copia laticum O. rek, nec tibi sunt fontes, nisi laticis paene marini O., latex fontis lactens Ap. čista voda; o vinu: liquoris vitigeni latex Lucr., latex meri O. vinska tekočina = vino = pressi latices O. = latices deorum O., latex Lyaeus ali Lenaeus V., tudi samo latex: in mensam laticum libavit honorem V.; o olju: Palladii latices O.; o drugih tekočinah: absinthi latex Lucr. pelinkovec (žganje) ali pelinovec (vino), latices nivei Prud. mleko.

Opomba: latex f.: Acc. ap. Prisc.

letalsk|i (-a, -o) Flug-, Luft-, Flugzeug-, Flieger- (alarm der Fliegeralarm, hrup der Fluglärm, inženir der Flugingenieur, koridor die Flugschneise, die Luftstraße, kovček der Flugkoffer, der Luftkoffer, napad der Flugangriff, Luftangriff, Fliegerangriff, potnik der Fluggast, Flugpassagier, Flugreisende, turizem der Flugtourismus, prtljaga das Luftgepäck, uprava die Luftfahrtverwaltung, vremenska služba der Flugwetterdienst, zveza die Flugverbindung, nesreča das Flugzeugunglück, tarifa der Flugtarif, reševanje die Flugrettung)

mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
mener une enquête voditi preiskavo
mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
n'en pas mener large (familier) vdati se
mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
mener par la main voditi za roko
mener à mal voditi k slabemu koncu
ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
mener grand train razkošno živeti
mener une vie sans souci brezskrbno živeti
mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar

micidiale agg.

1. smrten, poguben

2. šalj. neznosen, nevzdržen:
un baccano micidiale neznosen hrup

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

motor¹ [ó] moški spol (-ja …) der Motor, die Maschine; (batni Kolbenmaschine, bencinski Benzinmotor, boksarski Boxermotor, dizelski Dieselmotor, dvanajstvaljni Zwölfzylindermotor, dvotaktni Zweitaktmotor, dvovaljni Zweizylinder, enosmerni Gleichstrommotor, enovaljni Einzylindermotor, glavni Hauptmotor, Hauptmaschine, glavnovezni [Reihenschlußmotor] Reihenschlussmotor, izvenkrmni Außenbordmotor, kratkostični [Kurzschlußmotor] Kurzschlussmotor, na zemeljski plin Erdgasmotor, pod dnom vozila Unterflurmotor, ventilatorja Gebläsemotor, za čoln Bootsmotor, z bati Hubkolbenmotor, z notranjim zgorevanjem Verbrennungsmotor, Verbrennungskraftmaschine, z uplinjačem Vergasermotor, z vbrizgavanjem Einspritzmotor, Ottov Ottomotor, parni Dampfmotor, plinski Gaskraftmaschine, pogonski Antriebsmotor, pomožni Hilfsmotor, protipožarni Feuerlöschmotor, reverzijski Reversiermotor, serijski [Reihenschlußmotor] Reihenschlussmotor, sinhronski Synchronmotor, stranskovezni [Nebenschlußmotor] Nebenschlussmotor, šestvaljni Sechszylindermotor, štiritaktni Viertaktmotor, univerzalni Universalmotor, vgradni Einbaumotor, vlečni Fahrmotor, vrstni Reihenmotor, v trup vgrajen pomorstvo Innenbordmotor, Wanklov Drehkolbenmotor, Wankelmotor, zagonski [Anlaßmotor] Anlassmotor, zgorevalni Wärmekraftmotor, zvezdasti Sternmotor)
… motorja Motor-
(blok der Motorblock hrup das Motorengeräusch, der Motorenlärm, obratovanje der Motorbetrieb, okvara der Motorschaden, pokrov die Motorhaube, pranje die Motorwäsche, zmogljivost die Motorleistung)
kolo z motorjem das Motorfahrrad, Mofa
s prešibkim motorjem vozilo: untermotorisiert
s prižganim motorjem mit laufendem Motor

neprestán (-a -o) adj.

1. continuo, incessante, ininterrotto, persistente:
neprestan hrup strepitio

2. frequente

neznánskost (-i) f

1. paurosità, indicibilità

2. infinito:
hrup je rasel do neznanskosti il fracasso cresceva all'infinito

3. incomprensibilità, inconcepibilità (di un'azione)

nocturne [-türn] adjectif ponočen

tapage masculin nocturne nočni hrup
oiseau masculin nocturne nočna ptica; masculin, musique nokturno

nūgae (stlat. naugae, nogae) -ārum, f

1. neprevidne stvari, burke, šale, neumnosti: aufer (pusti) nugas Pl., nugas agere Pl. burke (neumnosti) uganjati, nugas agis ali elipt. samo nugas! Pl. neumnosti, nugas agit! Pl. (včasih =) zastonj se trudi, nič mu ne koristi, nugas gerris Pl., nugas postulare Pl. zahtevati (želeti) nemogoče, magno conatu magnas nugas dicere Ter. velik hrup zagnati (zaganjati) za prazen nič, sed nimium multa de nugis Ci., huncine hominem tantis delectatum esse nugis Ci., nescio quid meditans nugarum H., bullatae nugae Pers; occ.
a) (o pesniku) pesniške igrače, poigravanje, igračkanje, igračkarije, spogledovanje, flirtanje, domisleki, domislice: nimirum sapere est abiectis utile nugis H., tu solebas meas esse aliquid putare nugas Cat.; tudi žalostinke, žalnice: haec sunt non nugae: non enim mortualia Pl.
b) (o nepomembnih pogovorih) malenkosti, nepomembnosti, ničevosti, prazno govoričenje, žlobudranje, čveke: cui concredere nugas (sc. vellet) hoc genus … H.

2. meton. burkež, šálež, šaljivec, glumač, nečimrnež, niče, vetrnjak: in comitatu nugarum nihil (sc. erat) Ci., amicos habet meras nugas Ci. ep., nugarum aliquid relinquere Ci. nečimrneža postaviti (za namestnika); nugae (o deklici) Pl. nečimrnica; o živalih: nugae marinae Ap. školjke.

občutljiv¹ (-a, -o)

1. empfindlich, zelo: [hochempfindlich] hoch empfindlich; -empfindlich (barvno farbempfindlich, na pritisk druckempfindlich, za bolečino schmerzempfindlich, za dotik berührungsempfindlich, za hrup geräuschempfindlich, lärmempfindlich, za mraz kälteempfindlich, za toploto hitzeempfindlich, za udarce stoßempfindlich, za svetlobo lichtempfindlich, za toploto wärmeempfindlich)

2. čustveno: empfindlich, sensibel, verletzlich, dünnhäutig; pretirano: überempfindlich, übersensibel, höchstempfindlich; umetniško: sensibel; (čuteč) [zartfühlend] zart fühlend

občutljivost¹ ženski spol (-i …) die Empfindlichkeit; figurativno das Gefühl für (etwas); -empfindlichkeit (sluha Hörempfindlichkeit, Gehörempfindlichkeit, za bolečino Schmerzempfindlichkeit, za dražljaje Reizempfindlichkeit, za hrup Lärmempfindlichkeit, za strupe Giftempfindlichkeit, za svetlobo Lichtempfindlichkeit, za toploto Wärmeempfindlichkeit, tehnika vklopna Ansprechempfindlichkeit); čustvena: die Verletzlichkeit, die Sensitivität
občutljivost za vreme die Wetterfühligkeit
občutljivost na dražljaje (vzdražnost) die Erregbarkeit

okróg² prep.

1. attorno a, a; torno torno:
okrog hiše torno torno la casa
družina se je zbrala okrog mize la famiglia si è riunita al tavolo

2. attorno a, a, per, su, circa:
prizadevati si za zvišanje storilnosti impegnarsi all'aumento della produttività
hrup okrog prevelikih zaslužkov rimostranze per gli emolumenti troppo alti
razpravljanje okrog pokojnin discussione sulle pensioni

3. (za izražanje približnosti) verso, su, circa:
priti okrog desetih venire verso le dieci
fant okrog dvajsetih un giovanotto sulla ventina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. hoditi okrog dekleta corteggiare una ragazza
pren. sliniti se okrog direktorja adulare il direttore, cercare di ingraziarsi il direttore
nareč. govoriti okrog ogla parlare contorto, non andare al sodo
povpraševati okrog sosedov fare domande ai vicini
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare uno schiaffo, un ceffone a qcn.
pren. letati okrog zdravnikov correre da un medico all'altro
pog. okrog prinesti koga infinocchiare, imbrogliare qcn.

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

ovattare v. tr. (pres. ovatto)

1. vatirati

2. pren. (attutire) dušiti:
ovattare il rumore pridušiti hrup

peklénski hellish; infernal; diabolic, diabolical; fiendish; devilish

peklénski hrup pandemonium
peklénske muke the torments of hell
peklénski ogenj hell fire
peklénski stroj infernal machine
peklénski trušč a hell of a noise

peklénski infernal, d'enfer, diabolique, du diable, de tous les diables

peklenska bolečina douleur ženski spol infernale (ali intolérable)
peklenski hrup bruit moški spol infernal, bruit d'enfer, un bruit du diable
peklenski mraz froid moški spol de loup (ali de chien)
peklenske muke tourments moški spol množine de l'enfer
peklenski ogenj feu moški spol d'enfer
peklenski stroj machine ženski spol infernale
peklenski trušč vacarme moški spol (ali tapage moški spol) infernal (ali familiarno de tous les diables), popularno boucan moški spol du diable
dirjati, drveti v peklenskem tempu aller, mener un train d'enfer

peklénski infernal; de(l) infierno

peklenske muke tortura f (ali suplicio m ali martirio m) infernal
peklenski hrup ruido m infernal, fam ruido m de mil demonios, estrépito m de todos los diablos
voziti v peklenskem tempu ir a una velocidad endiablada

podvojíti to (re)double; to duplicate

podvojíti se to redouble
podvojíti (svoje) napore to redouble one's efforts
hrup se je podvojil the noise redoubled
cene so se podvojile prices have doubled

pojémati diminuer, décroître, aller en décroissant, s'amoindrir, s'affaiblir, décliner, faiblir, s'atténuer, s'affaisser, baisser, tirer à sa fin ; (glas) se perdre, s'évanouir, mourir

hrup pojema le bruit faiblit
luna pojema (zadnji krajec) la lune est dans son décroît
moči mu pojemajo ses forces décroissent (ali déclinent)