Franja

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

mačica samostalnik
1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barkaZgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzatV vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacskaMnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.

mah⁵ moški spol der Schlag, der Streich
na en mah auf einen Streich, mit einem Schlag
narediti: in einem [Guß] Guss
figurativno ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
pravo uboj na mah der Totschlag

màh (-a) m

1. colpo; pugno:
mah z veslom colpo di remo
z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario

2. star. (razmah) slancio

3. star. (trenutek) momento;
v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione

mandado moški spol naročilo, nalog, ukaz

hacer mandados nakupovati
hacer de un camino dos mandados z enim udarcem dve muhi pobiti

mandljevo mleko stalna zveza
1. (napitek) ▸ mandulatej
Mandljevo mleko pripravite tako, da v mešalniku zmešate dve čajni žlički oluščenih mandljev in pol skodelice vode. ▸ A mandulatejet úgy készíti el, hogy két teáskanál hámozott mandulát és egy fél csésze vizet összekever a turmixgépben.

2. (za nego kože) ▸ mandulatej
Kar se nege tiče, celotno telo občasno negujem z mandljevim mlekom. ▸ Ami a testápolást illeti, időnként az egész testemet mandulatejjel kenem be.

mani-pulus, pesn. sinkop. maniplus -ī, m (manus in *plere, pravzaprav „roko polneč“)

1. prgišče (starejše rokovet, grst), peščica, snopič, sveženj: Varr., Cels., Plin., feni Sen. ph., filicum maniplis sternere humum V., pertica suspensos portabat longa maniplos: unde maniplaris nomina miles habet O., manipulos vincire Col.

2. manípli (= gr. ἁλτῆρες, prim. haltērēs) telovadni ročniki, ročaji, uteži: Cael.

3. metaf. „peščica ljudi“ (prim. manus), manípel, 1/3 kohorte, 1/30 legije; sestavljali sta jo dve centuriji, štela pa je 120 (velites, hastati, principes), pri triarijih (triarii) 60 mož: Varr., V., Lucan., Val. Fl., Non., ad signa manipulos continere C., manipulos laxare C.; o nerimskih vojaških krdelih: Cu.; o konjenikih: Ap., S.; šalj. metaf. = krdelo, tolpa: Pl., furum Ter.

marche [marš] féminin

1. hoja, bod; pohod, marš; potek; napredovanje; koračnica; vožnja; (lov) sled; premikanje (ledenika)

2. stopnica

3. histoire marka, vojna (mejna) krajina

marche des débats potek debate
marche de départ, de palier najnižja, najvišja stopnica
marche en écrévisse rakova hoja
marche d'essai poskusna vožnja
marche forcée hitri, forsirani pohod (marš)
marche funèbre žalna koračnica
marche de la guérison proces zdravljenja
marche de la maladie potek bolezni
marche à vide, au point mort prazni tek
deux heures de marche dve uri hoda
mise féminin en marche spravitev v obrat, tek, pogon
enjamber deux marches à la fois prestopiti hkrati dve stopnici
être en marche biti v teku, v obratu, teči, funkcionirati
faire marche arrière obrniti (se), peljati se nazaj
mettre en marche spraviti v tek, v obrat, v pogon
se mettre en marche začeti obratovati, funkcionirati
ouvrir, fermer la marche korakati na čelu, na repu kolone

marié, e [marje] adjectif poročen; oženjen, omožena; masculin, féminin ženin, nevesta; pluriel poročni par, mlada poročenca, novoporočenca

nouveau marié, nouvelle mariée novoporočenec, -nka
lune féminin de miel des jeunes mariés medeni tedni novoporočencev
robe féminin de mariée nevestina, poročna obleka
ils sont mariés depuis deux ans dve leti sta (že) poročena
se plaindre que la mariée est trop belle pritoževati se nad stvarjo, za katero bi si morali čestitati, se je veseliti, a jo smatramo za pretirano (čezmerno)

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

med³

1. kam, kje: zwischen; med več: unter (dve drevesi zwischen zwei Bäume, goste unter/zwischen die Gäste, očetom in bratom zwischen seinem Vater und seinem Bruder, gledalci unter den Zuschauern, papirji unter/zwischen seinen Papieren)

2. medsebojno: zwischen, unter (dediči unter den Erben, udeleženci unter/zwischen den Teilnehmern, njim in ženo zwischen ihm und seiner Frau; teorijo in prakso zwischen Theorie und Praxis)

3. vmesno: zwischen (sivo in modro barvo zwischen Grau und Blau, hotelom in penzionom zwischen Hotel und Privatpension, 15 in 20 metrov visok zwischen 15 und 20 Meter hoch)

4. v času med dvema terminoma: zwischen (osmo in deveto zwischen acht und neun Uhr, 1. in 15. januarjem zwischen dem 1. und 15. Januar); med trajanjem: während (prireditvijo/kongresom während der Veranstaltung/des Kongresses), im Verlauf (von)

5.
med vrati in der Tür, sprejeti: zwischen Tür und Angel
(sredi) mitten in; mitten unter

médaille [medaj] féminin medalja, kolajna, svetinja, odlikovanje; star kovanec; kovinska ploščica s številko (npr. postrežčkov)

médaille commémorative spominska kolajna (udeležencev vojne)
médaille militaire vojaško odlikovanje za borce in podčastnike
médaille d'or, d'argent, de bronze zlata, srebrna, bronasta medalja
médaille pieuse (verska) svetinjica
médaille de sauvetage kolajna za rešitev (kake osebe)
collection féminin de médailles zbirka kolajn
revers masculin de la médaille (figuré) druga plat medalje
titulaire masculin de la médaille de la Résistance imetnik medalje Odporniškega gibanja (med 2. svetovno vojno)
la médaille est renversée (figuré) stvari, okolnosti so se spremenile
conférer, décerner à quelqu'un la médaille du travail podeliti komu medaljo za (vestno) delo
toute médaille a son revers (proverbe) vsaka stvar ima dve plati

medálja medalla f

druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
dobiti medaljo ganar una medalla
odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

mercēs¹ -ēdis, f (merx)

1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.

2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.

3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.

4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.

Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.

mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

à la mesure de proporcionalno
à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
à mesure que sorazmerno, čimbolj
dans la mesure v okviru
dans la mesure où v kolikor
dans une certaine mesure do neke mere
dans une large mesure v veliki meri
dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
outre mesure čezmerno
sans mesure brezmerno
sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
mesure d'austérité ukrep v sili
mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
mesure d'économie varčevalen ukrep
mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
mesure à ruban merilni trak
mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
mesure transitoire prehoden ukrep
appareil masculin de mesure merilni aparat
demi-mesure polovičen ukrep
mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
battre la mesure udarjati takt
combler la mesure napraviti mero polno
combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
dépasser la mesure prekoračiti mejo
donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
faire mesure comble navrhati
faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
jouer en mesure igrati v taktu
marquer la mesure dajati takt
se mettre en mesure usposobiti se
passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
prendre des mesures podvzeti ukrepe
prendre mesure vzeti mero (krojač)

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

méšati (-am)

A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta

2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo

3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

4. pren. coinvolgere, intromettere

5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

B) méšati se (-am se) imperf. refl.

1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!