Franja

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

rhabiller [rabije] verbe transitif zopet obleči; popraviti; dati novo moderno obliko (quelque chose čemu)

rhabiller une poupée zopet obleči lutko
se rhabiller zopet se obleči
le malade se rhabilla après la visite médicale bolnik se je oblekel po zdravniškem pregledu
rhabiller une vieille idée dati novo obliko stari ideji, zamisli
il peut aller se rhabiller (figuré, familier) naj kar gre, naj kar neha (o slabem igralcu)
va te rhabiller! kar nehaj!

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi

sepsa samostalnik
medicina (bolezensko stanje) ▸ szepszis, vérmérgezésSopomenke: zastrupitev krvi
Povezane iztočnice: meningokokna sepsa

shizofrenija samostalnik
1. psihiatrija (duševna motnja) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásV njegovi zdravniški kartoteki je zapisano, da trpi za shizofrenijo, čemur sam ugovarja. ▸ Az orvosi kartonjában az áll, hogy skizofréniában szenved, ami ellen tiltakozik.
Povezane iztočnice: paranoidna shizofrenija, paranoična shizofrenija

2. (razdvojenost) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásRumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe. ▸ A bulvármédia a szkizofréniás társadalom tükrévé vált.
Hud vir slovenske shizofrenije je, da velik del družbe prisega na zgodovino in hkrati prepoveduje razmišljati o njej. ▸ A szlovén skizofrénia fő forrása az a tény, hogy a társadalom nagy része ugyan a történelemre esküszik, de egyúttal tiltja az arról való elmélkedést.

shizofrenik samostalnik
1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.

shut-in [šʌ́tin] pridevnik
zaprt; priklenjen na posteljo, bolan, slab, invaliden

shut-in patient hospitaliziran bolnik

skorbúten scorbutique

skorbutni bolnik scorbutique moški spol

skorbúten (-tna -o) adj. med. scorbutico:
skorbutni bolnik scorbutico

skorbúten med escorbútico

skorbutni bolnik escorbútico m

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slábše peor

vedno slabše cada vez peor
toliko slabše tanto peor, peor que peor
iti vedno slabše ir cada vez peor, ir de mal en peor
vedno slabše gre eso va de mal en peor
slabše se počutiti (bolnik) estar peor
slabše kot kdajkoli peor que nunca

sladkóren de sucre, à sucre, sucrier

sladkorrna bolezen diabéte moški spol (sucré)
sladkorrni bolnik diabétique moški spol
sladkorrna industrija industrie sucrière
sladkorrna tovarna sucrerie ženski spol, usine ženski spol de sucre
sladkorrna pesa betterave sucrière (ali à sucre)
sladkorrni trst canne ženski spol à sucre

sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
sladkorna kocka zolletta di zucchero
sladkorna industrija industria saccarifera
sladkorna tovarna zuccherificio
med. sladkorna bolezen diabete
gastr. sladkorna glazura glassa
bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
med. sladkorni bolnik diabetico
sladkorni trs canna da zucchero

sladkóren de azúcar; azucarero

sladkorna industrija (tovarna) industria f (fábrica f ali refinería f) de azúcar
sladkorna pesa remolacha f azucarera
sladkorni trst caña f de azúcar
sladkorni poliv (obliv) baño m de azúcar
sladkorna bolezen diabetes f
sladkorni bolnik diabético m

souiller [suje] verbe transitif umazati (de z), omadeževati, onesnažiti

souiller ses vêtements umazati si obleko
souiller ses mains de sang umazati si roke s krvjo
souiller la réputation, la mémoire de quelqu'un omadeževati dobro ime, spomin kake osebe
ce malade souille son lit ta bolnik se ponesnaži v posteljo

sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
srčni bolnik cardiaque moški spol
srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
srčna kap crise ženski spol cardiaque
srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous

sŕčen¹ (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
srčni utrip battito cardiaco
med. srčni bolnik malato di cuore
srčni napad attacco cardiaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srčna astma asma cardiaca
srčna kap colpo apoplettico
srčna mišica muscolo cardiaco
med. srčna napaka vizio cardiaco
med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
med. srčni infarkt infarto cardiaco
med. srčni kolaps collasso cardiaco
med. srčni krč angina pectoris
med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
anat. srčni preddvor atrio
anat. srčni prekat ventricolo
anat. srčni pretin setto
igre srčna desetica dieci di cuori
bot. srčna korenina radice principale
bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
srčne zadeve faccende del cuore
srčne težave pene amorose
srčna dobrota bontà del cuore
srčna želja desiderio ardente
sesti na srčno stran sedersi alla sinistra

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
srčni prijatelj der Busenfreund