Franja

ríbez botanika currant bush; currant

črni (rdeči) ríbez blackcurrant (redcurrant)
beli ríbez white currant
ríbezov želé blackcurrant (oziroma redcurrant) jelly

ríbez

beli (rdeči) ribez groseille blanche (rouge)
črni ribez cassis moški spol, groseille noire
ribezov(o) sok (vino) jus moški spol (vin moški spol) de groseilles (ali de cassis)

rjavi pavlinček moški spol živalstvo, zoologija (beli T) der Nagelfleck

rman moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Garbe, die Schafgarbe (navadni Echte Schafgarbe, pehtranov Sumpfgarbe, Bertramsgarbe, črnikasti Schwarze Schafgarbe, beli (planinski pelin) Weiße Schafgarbe, Weißer Speik)

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

rum samostalnik
(alkoholna pijača) ▸ rumPovezane iztočnice: beli rum, kubanski rum, rjavi rum, temni rum

russe [rüs] adjectif ruski; masculin ruščina

Russe masculin, féminin Rus, -inja
révolution féminin, salade féminin russe ruska revolucija (1917), ruska solata
billard masculin, roulette féminin russe ruski biljard, ruska ruleta
lapin masculin russe bel kunec rdečih oči
montagnes féminin pluriel russes velik (cirkuški) tobogan
église féminin orthodoxe russe ruska pravoslavna cerkev
Russe masculin blanc Rus emigrant, beli Rus
à la russe po rusko, na ruski način
boire à la russe eksati, izpiti v dušku do dna in nato razbiti kozarec

salsifis [salsifi] masculin, botanique

salsifis noir, blanc črni, beli koren; užitna korenina belega korena

semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo

semana ženski spol teden; tedenska plača

semana blanca (trg) beli teden (razprodaja)
semana inglesa angleški teden, konec tedna, vikend
semana próxima (pasada) prihodnji (pretekli) teden
la Semana Santa véliki teden
la mala semana (pop) menstruacija
tres veces por semana trikrat na teden
entre semana med tednom
cobrar la semana dobiti tedensko mezdo
la semana que no tenga viernes (fig) nikoli, o svetem nikoli

severni medved stalna zveza
zoologija Ursus maritimus (medved) ▸ jegesmedve
Sopomenke: beli medved, polarni medved

sir samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ sajt Sir narežemo na čim tanjše rezine ali kocke in ponudimo na posebnem krožniku. ▸ A sajtot minél vékonyabb szeletekre vagy kockákra vágjuk, és külön tányéron szolgáljuk fel.
Povezane iztočnice: ovčji sir, nemastni sir, polnomastni sir, ocvrti sir, poltrdi sir, mehki sir, mastni sir, trdi sir, kozji sir, mladi sir, beli sir, topljeni sir, ementalski sir, kravji sir, dimljeni sir, feta sir, sveži sir, kremni sir, sir za žar, bovški sir, paški sir, tolminski sir, nanoški sir, bohinjski sir, ribani sir, načo sir, nacho sir, slani sir

skakač¹ moški spol (-a …) šah: der Springer (beli Weißspringer, črni Schwarzspringer, kraljevi Königsspringer, damin Damenspringer); das Rössel

sladkor moški spol (sladkórja …) der Zucker (beli Weißzucker, grobo mlet Hagelzucker, grozdni Traubenzucker, invertni Invertzucker, kandis Kandiszucker, Kandelzucker, karamelni [Karamelzucker] Karamellzucker, kristalni Kristallzucker, krvni Blutzucker, mlečni Milchzucker, palmov Palmzucker, pesni Rübenzucker, sadni Fruchtzucker, v kockah Würfelzucker, v prahu Puderzucker, Staubzucker, za posipanje Streuzucker, za vlaganje Einmachzucker, surovi Rohzucker, škrobov Stärkezucker, trstni Rohrzucker, vanilijev Vanillezucker, želirni Gelierzucker)
klešče za sladkor die Zuckerzange
posipalnik za sladkor der Zuckerstreuer
pretvarjati v sladkor kemija verzuckern
pretvorba v sladkor kemija die Verzuckerung
količina sladkorja v der Zuckergehalt (von)
vsebujoč sladkor zuckerhaltig
preostanek sladkorja v der Restzucker, die Restsüße
pridobivanje sladkorja die Zuckergewinnung
reguliranje količine sladkorja v krvi: medicina der Zuckerhaushalt
tovarna sladkorja die Zuckerfabrik
z malo sladkorja zuckerarm
z veliko sladkorja zuckerreich
posuti s sladkorjem überzuckern, einzuckern

sliz|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika die Nachtnelke (beli Weiße Nachtnelke, nočni Nachtnelke, rdeči Rote Nachtnelke)

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

snowy [snóui] pridevnik (snowily prislov)
snežen, pokrit s snegom, poln snega, ki ima veliko snega, snežnat, bel kot sneg
figurativno čist, brez madeža

snowy hair kot sneg beli lasje
a snowy dove snežnobela golobica
a snowy winter s snegom bogata zima

sole m

1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se

3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak

4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode

6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik

somič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der -wels (ameriški Zwergwels, pikasti Getüpfelter Gabelwels, ploskoglavi Plattkopfwels, pritlikavi Kaulquappen-Steinwels); der Katzenwels (beli Weißer, črni Schwarzer, rumeni Gelber)
ameriški somič družina: der Katzenwels
koralni somič der Korallenwels
oklepni somič der Panzerwels

spīna -ae, f (gl. pinna2)

1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.

2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.

3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.