Franja

Zadetki iskanja

  • najlonski pridevnik
    1. (o vlaknu) ▸ nejlon, nylon
    najlonsko vlakno ▸ nejlonszál
    Za proizvodnjo najlonskih vlaken so včasih uporabljali nafto in veliko energije, danes odpadke in obnovljivo energijo. ▸ A nejlonszálak előállításához egykor kőolajra és rengeteg energiára volt szükség, ma ehhez hulladékot és megújuló energiát használnak.

    2. (izdelan iz najlonskega vlakna) ▸ nejlon, nylon
    najlonska vrvica ▸ nejlonzsinór
    najlonske nogavice ▸ nejlonzokni, nejlonharisnya
    najlonska vrečka ▸ nejlonzacskó
    najlonska mreža ▸ nejlonháló
    najlonska tkanina ▸ nejlonszövet
  • namaškaráti (-ám)

    A) perf.

    1. mettere la maschera

    2. vestire goffamente, in modo ridicolo

    B) namaškaráti se (-ám se) perf. refl.

    1. mascherarsi, mettersi la maschera

    2. vestirsi in modo ridicolo; conciarsi:
    glej jo no, kako se je namaškarala ma guarda come si è conciata
  • nameníti (-im) | naménjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. destinare, assegnare; adibire:
    dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
    darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
    občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

    2. indirizzare, rivolgere; concedere:
    nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
    nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

    B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
    namenil sem se prodati ho deciso di vendere
    namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

    2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
    nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno
  • namésto au lieu de, à la place de

    namesto mene à ma place
    namesto da bi delal au lieu de travailler
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • navze(ma)ti se embeberse (de); absorber

    navze(ma)ti se navade, da ... tomar la costumbre de (nedoločnik)
  • nessuno

    A) agg.

    1. noben:
    non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

    2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

    B) pron.

    1. nihče:
    nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
    figli di nessuno najdenčki
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja

    2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

    C) m (le sing.) niče:
    crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • neverjétno adv.

    1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente

    2. (v povedni rabi)
    zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
    neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
    neverjetno! cose dell'altro mondo!
  • níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
    nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • nogavičar samostalnik
    1. (poklic) ▸ harisnyakészítő
    obrtniški nogavičarkontrastivno zanimivo harisnyakészítő kisiparos
    Poleg mladinskega butika bodo tu slaščičarne, bifeji, nogavičarji, frizerji in še mnogo drugega. ▸ Az ifjúsági butik mellett itt cukrászdák, büfék, harisnyakészítők, fodrászok és sokan mások is helyet kapnak.
    Rodil se je češkemu očetu, nogavičarju, in mami domačinki iz družine barvarjev. ▸ Cseh harisnyakészítő apa és hazai kelmefestő családból származó anya gyermekeként született.

    2. (podjetje) ▸ harisnyakészítő
    Slovenski nogavičarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. ▸ Mi, szlovéniai harisnyakészítők annyira kicsik vagyunk, hogy együtt kell működnünk, különben hamarosan tönkremehetünk.
    Danes je Polzela med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje plasira na tako imenovani zahodni trg. ▸ Ma Polzela település Európa legnagyobb harisnyakészítői közé tartozik, és termékei több mint 80 százalékát az úgynevezett nyugati piacra helyezi ki.
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • nostalgie [nɔstalži] féminin domotožje, tožnost; melanholija

    j'ai la nostalgie des longs voyages, de ma jeunesse toži se mi po dolgih potovanjih, po moji mladosti
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • odlíčen excellent, parfait, remarquable; supérieur; distingué, éminent; exquis, délicieux

    odlično! parfait! excellent!
    z odličnim spoštovanjem (na koncu pisma) veuillez agréer l'assurance de mes sentiments distingués (ali de ma parfaite considération, de ma considération distinguée)
    maslo, med odlične kakovosti beurre moški spol, miel moški spol superfin
    odlična kakovost qualité supérieure, première qualité
    moj odlični kolega, sodelavec mon éminent (ali distingué) collégue moški spol, collaborateur moški spol
    odlična oseba personne ženski spol de distinction (ali distinguée)
  • odločítev décision ženski spol , détermination ženski spol , résolution ženski spol

    moja odločitev je trdna ma décision est bien arrêtée (ali prise, inébranlable, irrévocable)
  • odríniti (-em) | odrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spingere via, respingere, risospingere; scostare, spostare:
    igre odriniti (odbiti)
    kroglo raffare
    hotel jo je objeti, a ga je odrinila fece per abbracciarla ma lei lo respinse bruscamente

    2. pren. allontanare, rimuovere

    3. pren. relegare

    4. pren. partire, andare, avviarsi:
    odriniti na izlet andare in gita

    5. pagare, sborsare

    6. (odložiti, odlagati) rimandare, rinviare

    7. nareč. (bastare)
    toliko denarja že odrine questi soldi dovranno pur bastare

    B) odríniti se (-em se) | odrívati se (-am se) perf., imperf. refl. slanciarsi, prendere lo slancio