Franja

Zadetki iskanja

  • monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

    se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
    monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
    monter un cheval jahati
    monter en l'air (argot) vlomiti
    monter en amazone jahati v damskem sedlu
    monter une attaque pripravljati napad
    monter un complot skovati zaroto
    monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
    monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
    monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
    monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
    monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
    il est monté colonel napredoval je za polkovnika
    monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
    monter la garde nastopiti stražo
    monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
    monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
    monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
    monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
    monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
    monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
    monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
    les prix montent cene se dvigajo
    les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
    ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
    faire monter quelqu'un razjeziti koga
  • motíti troubler, perturber, déranger, gêner, incommoder, importuner, ennuyer ; (radio) perturber, brouiller

    ali motim? est-ce que je dérange?, je vous dérange?
    ne dajte se motiti! ne vous dérangez pas!
    motiti se se tromper, faire erreur, faire fausse route, se fourvoyer
    če se ne motim si je ne me trompe (ali m'abuse), si j'ai bonne mémoire, sauf erreur de ma part
    zeto se motiš (familiarno) tu te trompes drôlement, tu te fourres le doigt dans l'œil
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • nagájati (-am) imperf.

    1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
    nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano

    2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
    rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli

    3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
    elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
    zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute
  • najljúbši le plus cher, qu'on aime le mieux, qu'on préfère, favori

    moje najljubše čtivo ma lecture favorite
  • najlonski pridevnik
    1. (o vlaknu) ▸ nejlon, nylon
    najlonsko vlakno ▸ nejlonszál
    Za proizvodnjo najlonskih vlaken so včasih uporabljali nafto in veliko energije, danes odpadke in obnovljivo energijo. ▸ A nejlonszálak előállításához egykor kőolajra és rengeteg energiára volt szükség, ma ehhez hulladékot és megújuló energiát használnak.

    2. (izdelan iz najlonskega vlakna) ▸ nejlon, nylon
    najlonska vrvica ▸ nejlonzsinór
    najlonske nogavice ▸ nejlonzokni, nejlonharisnya
    najlonska vrečka ▸ nejlonzacskó
    najlonska mreža ▸ nejlonháló
    najlonska tkanina ▸ nejlonszövet
  • namaškaráti (-ám)

    A) perf.

    1. mettere la maschera

    2. vestire goffamente, in modo ridicolo

    B) namaškaráti se (-ám se) perf. refl.

    1. mascherarsi, mettersi la maschera

    2. vestirsi in modo ridicolo; conciarsi:
    glej jo no, kako se je namaškarala ma guarda come si è conciata
  • nameníti (-im) | naménjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. destinare, assegnare; adibire:
    dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
    darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
    občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

    2. indirizzare, rivolgere; concedere:
    nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
    nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

    B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
    namenil sem se prodati ho deciso di vendere
    namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

    2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
    nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno
  • namésto au lieu de, à la place de

    namesto mene à ma place
    namesto da bi delal au lieu de travailler
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • navze(ma)ti se embeberse (de); absorber

    navze(ma)ti se navade, da ... tomar la costumbre de (nedoločnik)
  • nessuno

    A) agg.

    1. noben:
    non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

    2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

    B) pron.

    1. nihče:
    nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
    figli di nessuno najdenčki
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja

    2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

    C) m (le sing.) niče:
    crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • neverjétno adv.

    1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente

    2. (v povedni rabi)
    zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
    neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
    neverjetno! cose dell'altro mondo!
  • níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
    nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • nogavičar samostalnik
    1. (poklic) ▸ harisnyakészítő
    obrtniški nogavičarkontrastivno zanimivo harisnyakészítő kisiparos
    Poleg mladinskega butika bodo tu slaščičarne, bifeji, nogavičarji, frizerji in še mnogo drugega. ▸ Az ifjúsági butik mellett itt cukrászdák, büfék, harisnyakészítők, fodrászok és sokan mások is helyet kapnak.
    Rodil se je češkemu očetu, nogavičarju, in mami domačinki iz družine barvarjev. ▸ Cseh harisnyakészítő apa és hazai kelmefestő családból származó anya gyermekeként született.

    2. (podjetje) ▸ harisnyakészítő
    Slovenski nogavičarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. ▸ Mi, szlovéniai harisnyakészítők annyira kicsik vagyunk, hogy együtt kell működnünk, különben hamarosan tönkremehetünk.
    Danes je Polzela med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje plasira na tako imenovani zahodni trg. ▸ Ma Polzela település Európa legnagyobb harisnyakészítői közé tartozik, és termékei több mint 80 százalékát az úgynevezett nyugati piacra helyezi ki.
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • nostalgie [nɔstalži] féminin domotožje, tožnost; melanholija

    j'ai la nostalgie des longs voyages, de ma jeunesse toži se mi po dolgih potovanjih, po moji mladosti