Franja

potrebščina utensilio m

potrebšcine pl utensilios m pl, útiles m pl
potrebščina za čiščenje utensilios para limpiar
gospodinjske potrebščine utensilios domésticos
pisalne, pisarniške potrebščine objetos m pl de escritorio

preprog|a [ó] ženski spol (-e …)

1. der Teppich (berberska Berberteppich, der Berber, molitvena Gebetsteppich, orientalska Orientteppich, perzijska Perserteppich, der Perser, petljasta Frieselteppich, stenska Wandteppich, iz krp Flickenteppich, velurna Veloursteppich, vozlana Knüpfteppich)

2. die Matte (kokosova Kokosmatte)
|
… preprog Teppich-
(čiščenje die Teppichreinigung, izdelovalec/izdelovalka vozlanih der Teppichknüpfer/ die Teppichknüpferin, naprava za čiščenje die Teppichbürste, der Teppichkehrer, pena za čiščenje der Teppichschaum)
trgovec s preprogami der Teppichhändler
pomesti pod preprogo (prikriti) unter den Teppich kehren

pribòr (-ôra) m utensile, utensili; occorrente; apparecchio, arnese, attrezzo, articolo, strumento:
kuhinjski pribor utensili da cucina
jedilni pribor posate
fotografski pribor attrezzi del fotografo
kadilski pribor accessori per fumare
potovalni pribor articoli da viaggio
ribiški pribor attrezzi da pesca
šivalni pribor attrezzi per la cucitura
pisalni pribor l'occorrente per scrivere
pisarniški pribor articoli da cancelleria
toaletni pribor articoli da toletta
pribor za prvo pomoč armadietto farmaceutico
pribor za čiščenje arnesi, attrezzi per la pulizia
pribor za britje occorrente per la barba

pripomóček (-čka) m arnese, oggetto; mezzo; sussidio:
krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje spazzole, stracci e altri arnesi per la pulizia
avdiovizualni pripomočki sussidi didattici
zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov leggi e altri mezzi per regolare i rapporti interpersonali
pripomočki iz zdravilnih zelišč semplici
zasilen pripomoček espediente
farm. pripomoček zoper kurja očesa callifugo

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

redēmptor -ōris, m (redimere)

1. kupec, kupovalec, prevzemnik javnih del (dolžnosti), zakupnik, najemnik, podjetnik, nabavitelj, nabavljač, dobavitelj, dobavljač, zalagalec, zalagatelj: Ci. idr., frumenti L., tutelae Capitolii Plin., cloacarum Plin. prevzeti čiščenje kanalov, vectigalium Icti., pontis Icti. mostnine; occ. stavbni podjetnik, stavbenik, gradbenik: huc caementa demittit redemptor H.

2. kot jur. t.t. prevzemnik kake pravde in z njo povezanih nevarnosti proti določeni odškodnini oz. denarnemu nadomestilu, pokupnik (pokupitelj, nakupovalec) pravd: litis, causarum Icti.

3. odkupnik (odkupovalec, odkupitelj) iz jetništva: vivam cum obsceno? non vivam cum redemptore? Sen. ph.; od tod o Kristusu (od)rešitelj, (od)rešenik: Eccl.

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

sirkova krtača stalna zveza
(pripomoček za čiščenje) ▸ cirokkefe
Zguljene lesene pode sem ribala s sirkovo krtačo. ▸ A kopott fapadlózatot cirokkefével súroltam.

skorj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Rinde, die Kruste (kruhova Brotrinde, Brotkruste, geografija zemeljska Erdrinde, Erdkruste, sirova Käserinde, umazanije Schmutzkruste)
snežena skorja Schneekruste
ledena skorja die Eisdecke, der Harsch
sneg z ledeno skorjo der Krustenschnee
anatomija možganska skorja Hirnrinde, Gehirnrinde
tehnika valjarniška skorja die Walzhaut
prekrit s skorjo inkrustiert, überkrustet, verkrustet

2. drevesna: rastlinstvo, botanika die Rinde, tudi die Borke; (barvilna Färberrinde, cimetova Zimtrinde, drevesna Baumrinde, kvilajeva Seifenrinde, plutasta Korkrinde, kininovca Chinarinde, Fieberrinde, krhlike Faulbaumrinde)
brez skorje rindenlos
krtača za čiščenje skorje agronomija in vrtnarstvo die Baumbürste
odstranjevanje skorje gozdarstvo die Entrindung
paranje skorje das Schröpfen
odstraniti skorjo entrinden, abrinden
parati skorjo na agronomija in vrtnarstvo (einen Baum/die Rinde) schröpfen
s skorjo berindet
z debelo skorjo dickrindig
s tanko skorjo dünnrindig
z gladko skorjo glattrindig

spit² [spit] samostalnik
pljuvanje; pljunek, slina; jezno pihanje (zlasti mačke); droben dež, dežek, rahlo sneženje; jajčeca nekaterih žuželk, zaplod, zapljunek, ličinka
figurativno kratka oddaljenost
pogovorno natančna podoba

spit and polish temeljito čiščenje in loščenje
a spit away malo proč (stran)
he is the dead spit of you podoben ti je kot jajce jajcu
he is the very spit of his father prav tak je kot njegov oče; izrezan oče je

spomladánski spomláden spring(-); vernal

spomladánsko čiščenje (v hiši) spring-cleaning
spomladánski kostim (damski) spring costume
spomladánski nakupi spring shopping
spomladánska utrujenost spring debility (ali fever)

srebrnína silverware; silver plate

čiščenje srebrníne silver polishing service
stric ji je dal večino srebrníne her uncle gave her most of his silver

Stallentmistung, die, flüssige Stallentmistung čiščenje hleva z izpiranjem

stekleníca bouteille ženski spol ; (pletenka) bouteille clissée , (velika) dame-jeanne ženski spol , bonbonne ženski spol , tourie ženski spol

leidenska steklenica (elektrika) bouteille de Leyde
steklenica za mleko bouteille à lait, (s cucljem za dojenčke) biberon moški spol
steklenica piva bouteille de bière, (majhna) can(n)ette ženski spol
steklenica olja (vina) bouteille d'huile (de vin)
steklenica za vino (vodo) bouteille à vin (à eau)
steklenica s kisikom bouteille à oxygène
steklenica stisnjenega zraka bouteille d'air comprimé
v steklenicah en bouteilles
dno steklenice fond moški spol (ali cul moški spol) de bouteille
vrat steklenice col moški spol (ali goulot moški spol) de bouteille
trebuh steklenice ventre ženski spol (ali panse ženski spol) de bouteille
odpirač za steklenice ouvre-bouteilles moški spol, décapsuleur moški spol
pomivalni stroj za steklenice rince-bouteilles moški spol, rinceuse ženski spol
stroj za polnjenje steklenic machine de mise en bouteilles (ali à remplir les bouteilles)
stroj za čepljenje steklenic bouche-bouteilles moški spol
ščetka za čiščenje steklenic goupillon moški spol
piti iz steklenice boire à même la bouteille (ali au goulot)

stekleníca botella f

kristalna steklenica botella de cristal
steklenica pletenka botella forrada, (velika) damajuana f; (balon) bombona f
steklenica za vodo garrafa f
leidenska steklenica (fiz) botella de Leiden
otroška steklenica biberón m
steklenica vina una botella de vino
mleko (pivo) v steklenicah leche f (cerveza f) embotellada (ali en botellas)
dno steklenice fondo m de botella
vrat steklenice gollete m
hladilnik za steklenice enfriador m de botellas
vedro za hlajenje steklenic cubillo m (para refrescar botellas)
odpirač za steklenice abre-botellas m, descapsulador m
polica za steklenice estante m para botellas; porta-botellas m
pomivalni stroj za steklenice enjuagadora f (ali lavadora f) de botellas
stroj za polnjenje steklenic (máquina f) llenadora f de botellas
stroj za čepljenje steklenic máquina f para taponar botellas
ščetka za čiščenje steklenic escobilla f, limpiabotellas m
piti iz steklenice beber en (ali de) la botella

stisnjen zrak moški spol die [Preßluft] Pressluft, Druckluft
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche, der Druckluftbehälter
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
raketomet na stisnjen zrak stisnjen zrak die Pressluftkanone, pneumatischer Minenwerfer

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

stopnic|e ženski spol množina die Treppe, die Stiege (kletne Kellertreppe, lesene Holztreppe, Holzstiege, masivne Massivtreppe, notranje Innentreppe, vretenaste Spindeltreppe, podstrešne Bodentreppe, polžaste/zavite Wendeltreppe, požarne Feuertreppe, Nottreppe, pristajalne pomorstvo Bootstreppe, sprednje Vordertreppe, na peron Bahnsteigtreppe, na prižnico Kanzeltreppe, na vrtu, na vrt Gartentreppe, s podestom Podesttreppe, stranske Nebentreppe, tekoče Rolltreppe, zadnje Hintertreppe, zunanje Außentreppe); der Treppenlauf
ladijske stopnic pomorstvo das Fallreep
čiščenje stopnic die Treppenreinigung
naklon stopnic die Treppensteigung
hoditi/iti po stopnicah Treppen gehen, Treppen steigen
po stopnicah dol treppab
po stopnicah gor treppauf
vzpenjanje/hoja po stopnicah das Treppensteigen

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice

suh¹ (-a, -o) (nemoker) trocken, zelo: staubtrocken
suh kot poper pulvertrocken, strohtrocken
zračno suh lufttrocken
(brez vode) wasserlos; koža: trocken, usnje: (krhek) brüchig
suh kašelj trockener Husten
suh mraz trockene Kälte
Trocken- (dok das Trockendock, element das Trockenelement, jagodni izbor Trockenbeerenauslese, kvas die Trockenhefe, led das Trockeneis, sneg der Trockenschnee, šampon das Trockenshampoo, masa die Trockensubstanz, die Trockenmasse, para Trockendampf, teža das Trockengewicht, trohnoba die Trockenfäule, čiščenje die Trockenreinigung, perilo/pranje die Trockenwäsche)
hraniti v suhem prostoru vor Nässe schützen