Franja

συ-σκοπέω ogledujem, preudarjam kaj skupno s kom τί.

συ-σπεύδω, συ-σπουδάζω prizadevam si, trudim se skupno s kom, pomagam komu, sodelujem, pospešujem τί τινι.

σφαδάζω 1. utripljem, brcam, spenjam se, postavljam se na zadnje noge (o ranjenem konju). 2. sem nestrpen, silno želim kaj, nestrpno koprnim po čem ἐπί τι.

σφάλλω [fut. σφαλῶ, aor. ἔσφηλα, pf. ἔσφαλκα, pass. pf. ἔσφαλμαι, aor. ἐσφάλην, fut. σφαλήσομαι] I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem, uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); τῆς γνώμης τινά zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa ἔν τινι, περί τι, γνώμῃ, τινός.

σφετερίζομαι med. prisvajam si, lastim si kaj τί.

σφόδρα adv. hudo, zelo, silno, vestno, οὐ σφόδρα τι ne ravno posebno, καὶ σφόδρα kajpada, seveda, gotovo, vsekako; τὸ σφόδρα prenapetost, sila.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.

σῴζω [fut. σώσω, aor. ἔσωσα, pf. σέσωκα, pass. pf. σέσω(σ)μαι, aor. ἐσώθην, fut. σωθήσομαι, adi. verb. σωστέον; ep. poet. σαόω, aor. ἐσάωσα, aor. pass. 3 pl. ἐσάωθεν; σάωμι: imp. σάω, impf. 3 sg. σάω; σόω: cj. 2 sg. σόῃς; σώω: pt. σώοντες, impf. iter. σώεσκον] 1. act. a) tešujem, ohranjujem koga nepoškodovanega ali pri življenju τινά, sploh: obranjujem, (ob)varujem, odrešim, zveličam, ozdravim, pomagam; pos. shranjujem, spravljam, varujem; srečno pripeljem do cilja ali domov; b) izpolnjujem, držim νόμους; c) obdržim zase, skrijem, zamolčim. 2. pass. in med. a) rešim si življenje, rešim se, odnesem pete, ohranim se, zveličam se; b) vrnem se zdrav domov, varujem se; τὸ ἄπραγμον οὐ σῴζεται ne more obstati; c) ohranim si v spominu, zapomnim si kaj τί.

ταλαιπωρέω (ταλαί-πωρος) 1. intr. (in pass.) trpim revščino ali muko, mučim se, trudim se, prenašam stisko (bedo), trpim, sem nesrečen; ὑπό τινος utrudi, zdela, oslabi, potare me kaj. 2. trans. utrudim, zdelam, mučim; prenašam, trpim τί.

ταμιεύω (ταμίας) [impf. iter. ταμιεύεσκε] 1. act. a) sem oskrbnik, upravljam, oskrbujem, branim, čuvam, varujem, τινός kaj, τινί pri kom; b) odmerjam, določujem τί. 2. med. odmerjam sebi, določujem po svoji volji, prihranjujem, razpolagam s čim.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.

ταχῡ́νω (ταχύς) 1. trans. poet. pospešujem τί, κάπετον hitro napravim, izvršim. 2. intr. hitim, podvizam se, požurim se.

τέθηπα (gl. θάμβος) [def. pf. s plpf. ἐτεθήπεα in aor. ἔταφον, pt. ταφών] ep. ion. strmim, osupel sem, čudim se; občudujem τί.

τείνω [Et. iz τένjω, lat. tendere, nem. dehnen. – Obl. fut. τενῶ, aor. ἔτεινα, pf. τέτακα, pass. pf. τέταμαι, aor. ἐτάθην, fut. ταθήσομαι, adi. verb. τατός, τατέος; med. fut. τενοῦμαι, aor. ἐτεινάμην; ep. aor. τεῖνα, pass. τάθην, plpf. τετάμην, du. τετάσθην]. A act. I. trans. 1. iz-, raztegnem, napenjam, napnem τόξον, natezam ἡνία, ναὸς πόδα, trdno privežem, obešam τὶ ἔκ τινος, βέλη ἐπί τινι mečem, streljam na; pren. ἶσον τείνω πολέμου τέλος enako (daleč od obeh) napnem ali raztegnem, postavim odločitev (izid) boja, sem nepristran, obema sem enako naklonjen; pos. a) βοήν, αὐδάν zaženem krik, kričim; b) λόγον εἴς τινα merim z besedo na koga. 2. razpenjam, raztegujem, razširjam, λαίλαπα vzdignem vihar, βίον dolgo živim; μακροὺς λόγους imam dolge govore, μακράν dolgo (obširno) govorim. II. intr. 1. stremim za čim ἄγαν, hitim πρός τι, ἄνω; ἐπί τινος grem nad koga. 2. razprostiram se, raztezam se εἴς τινα, segam do, zadevam, tičem se, letim na koga, nanašam se, merim na koga (kaj) πρός τινα (τι), ἐγγύς τι τείνω τινός sličen sem komu, ἑξῆς vlečem se, ležim v pravilnih vrstah. B pass. I. 1. a) sem raztegnjen ali napet ἱστία τέταται, τελαμῶνε, φάσγανον (napet sem in) visim, obešen sem; pren. μάχη ἐπὶ ἶσα τέτατο je bila enako napeta = neodločena, δρόμος ἵπποισι ἐτάθη konji so dirjali na vso moč, ὑσμίνη boj se začenja (se bije); b) napenjam se, trudim se, stremim za čim. 2. a) zleknem se, iztegnem se; pf. zleknjen sem, ležim (mrtev); b) razprostiram se νύξ, obračam se, εἴς τινα proti komu. C med. iztegujem svoje, χεῖρε razprostiram svoje roke.

τειχίζω [fut. τειχιῶ, aor. ἐτείχισα, ep. aor. med. ἐτειχισσάμην] 1. act. a) zidam, postavljam zid, zidam (gradim) trdnjavo; b) obdajam z zidom, obzidam, utrjujem, zavarujem τί. 2. med. zidam zase, postavljam si zid ali trdnjavo, τινί okrog česa.

τέλειος 3 in 2 τέλεος 3 in 2 1. a) dokončan, dovršen, dopolnjen, popoln NT; polnoštevilen, εἴς τι v čem, τὸ τέλειον popolnost NT; čil, leporasel, brez madeža, izbran ἱερά, αἶγες; b) dorastel, polnoleten ἀνήρ; c) določen, brezpogojen, neizpodbiten ψῆφος. 2. a) izpolnjujoč, dovršujoč, τελειότατος πετεηνῶν najzanesljivejši proroški ptič; b) izvršen, uspešen, ki se izpolni ὄψις ὀνείρου οὐ τελέη. – adv. τέλεον, τελέως NT popolnoma, docela; naposled.

τελειόω, τελεόω 1. act. delam kaj popolno, dovršujem τί, izpopolnjujem NT; izvršujem σπονδάς, pospešujem, končam, srečno izvršim λόχον, dogotovim πάντα; posvetim, ἐτελέωσέ μιν (to) je odločilo njegovo izvolitev. 2. pass. a) izvršim se, izpolnim se NT, končam se, uspevam, posrečim se, obnesem se, pridem do cilja, τελεωθέντων ἀμφοτέροις ko se je obema ugodilo; b) dorastem, popolnoma se razvijem, sem (postanem) popoln NT.

τελευτάω [ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori me kdo, νούσῳ umrjem za boleznijo, γήραϊ vsled starosti; e) neham (govoriti), καλῶς τελευτᾷς konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, τελευτάω καταλέγων neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham ᾗ τελευτᾷ τὰ τῆς Λιβύης, τῇ ἡ Κνιδίη χώρη ἐς τὴν ἤπειρον τελευτᾷ, ἐς γράμμα končam se s črko; g) pt. τελευτῶν se prevaja adverbialno; τελευτῶν εἶπε naposled (končno) je rekel, τὴν τυραννίδα τελευτῶσαν (naposled) χαλεπὴν γενομένην.