Franja

sūcinus (succinus) 3 (sūcinum, succinum) jantarjev, iz jantarja (izdelan, narejen), jantarski: novaculae Plin. z ročajem iz jantarja.

sucker [sʌ́kə]

1. samostalnik
dojenček; odojek
ameriško, sleng, figurativno oseba, ki se da izkoriščati, naivnež, bedak, neizkušen mlad novinec, zelenec, mlečnozobec
botanika mladika, poganjek, stranski poganjek iz korenine
zoologija prisesek, sesalka
tehnično vakuum ploščica; sesalna cev
zastarelo izsiljevalec, parazit

to play s.o. for a sucker opehariti, prevarati koga

2. prehodni glagol
odstraniti poganjke, mladike (z rastline)
neprehodni glagol
pognati mladike, poganjke

suck out prehodni glagol
izsesati
figurativno dobiti, izvleči iz

sùdžuk m (t. sudžuk) klobasa iz mesa drobnice ali iz govedine

suédé, e [sɥede] adjectif ki je iz semiša; ki imitira semiš ali kozji velur

du suédé mehko semiš usnje ali tkanina

sugar plum [šúgəplʌm] samostalnik
sladkorček, bonbon, zlasti kroglica iz kuhanega sladkorja

suhòmeđina ž, suvòmeđina ž iz kamenja zložen neometan zid kot meja

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

sumac [sümak] masculin, botanique sumah, ruj; čreslovina iz sumaha

sùmještanin m, mn. sùmještāni (ijek.), sùmeštanin m, mn. sùmeštāni (ek.) rojak iz istega kraja, sokrajan

Sunamītis -tidis, f (Sunam, mesto v Palestini) iz Súnama prihajajoča ali izhajajoča, Súnamka, Sunamítida: puella Hier.

sun burst [sʌ́nbə:st] samostalnik
nenaden prodor sonca; nakit iz žlahtnih kamnov; (japonska) zastava s soncem

superannuate [sjupərǽnjueit]

1. prehodni glagol
upokojiti zaradi starosti; odbiti, odkloniti zaradi starosti; dati iz rabe
neprehodni glagol
iti v pokoj, biti upokojen, doseči starost za upokojitev
pravno zastarati

2. samostalnik
upokojenec, -nka

sùplemenica ž rojakinja iz istega plemena

sùplemenīk m rojak iz istega plemena

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

surate [sürat] féminin sura, poglavje iz korana

surgeon [süržɔ̃] masculin, botanique poganjek, mladika iz korenine

surgeonner [-žɔne] verbe intransitif, botanique pognati mladike iz korenine (du rosier rožnega grma)

surgir [süržir] verbe intransitif nenadoma se pojaviti (iz), privreti, priti, planiti iz

une voiture surgit sur la gauche nenadoma se je na levi strani pojavil avto
des difficultés surgissent de toutes parts težave se javljajo, nastopajo vsepovsod
on vit surgir un cerf du taillis iz hoste smo videli planiti jelena
faire surgir (figuré) poklicati v življenje