Franja

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mŕtev muerto; inanimado ; fig inactivo ; ekon desanimado

čisto mrtev muerto y bien muerto
na pol mrtev medio muerto
navidezno mrtev muerto de apariencia
mrtev jezik lengua f muerta
mrtev kapital capital m inactivo
mrtev tek (teh) (avto) juego m muerto (ali inútil); šp carrera f nula
mrtva teža peso m muerto
Mrtvo morje el Mar Muerto
mrtva točka (teh) punto m muerto, (fig tudi) estancamiento m
priti na mrtvo točko llegar a un punto muerto, (fig tudi) estancarse
biti ves mrtev na estar muerto por a/c
premagati mrtvo točko salir del punto muerto

mŕzlica (-e) f

1. febbre:
bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre

2. pog. malaria

3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
potovalna mrzlica febbre della partenza
govorniška mrzlica tremarella

4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
igralna mrzlica la frenesia del gioco
izpitna mrzlica paura degli esami
zlata mrzlica febbre dell'oro
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
porodna mrzlica febbre puerperale
povratna mrzlica febbre ricorrente
rumena mrzlica febbre gialla

mŕzlica fiebre f

visoka (rumena, tropska, senska) mrzlica fiebre alta (amarilla, tropical, del heno)
močvirska mrzlica fiebre palúdica; paludismo m
brez mrzlice sin fiebre
sredstvo proti mrzlici febrífugo m
imeti mrzlico tener fiebre
dobiti mrzlico coger una fiebre
tresti se od mrzlice temblar de fiebre

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

muharski telovnik stalna zveza
(del opreme) ▸ horgászmellény

múhast (-a -o) adj.

1. capriccioso; incostante, volubile; balzano; lunatico; estroso:
muhasta usoda il capriccio del destino
muhasta zima inverno incostante
muhast značaj carattere estroso

2. disubbidiente, permaloso

3. star. malizioso

mušíca (-e) f moscerino:
roji mušic sciami di moscerini
zool. češnjeva mušica mosca delle ciliege (Rhagolatis cerasi)
pšenična mušica clorope del grano (Chlorops frumilionis)
vinska mušica drosofila (Drosophila melanogaster)
med. leteče mušice macchioline, puntini

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

nabojnik samostalnik
(del orožja) ▸ tár, tölténytár

načêlnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. capo, capoufficio, direttore (-trice); intendente:
finančni načelnik intendente di finanza
načelnik odseka capo dell'ufficio, del dipartimento, capodivisione, caposezione
žel. postajni načelnik capostazione

2. nekdaj
okrajni, sreski načelnik capo del distretto

3. voj.
načelnik štaba capo di Stato Maggiore

4. hist.
načelnik komune podestà

načín modo m ; manera f

na kakšen način? ¿de qué modo?
na španski ... a la (manera) española
na ta način de este modo, así, de este manera
na ta ali oni način de uno u otro modo
na kakršenkoli način de algún modo
na lep način en (ali con) buenos modos
na svoj način a su manera
na noben način de ningún modo, de ninguna manera
na isti način del mismo modo
na vse mogoče načine de todas las maneras posibles

načŕt (-a) m

1. piano, progetto:
delati, narediti načrt approntare, completare un progetto
ekon. dolgoročni, kratkoročni načrt piano economico a lungo, a breve termine
finančni načrt piano finanziario
letni, tedenski načrt piano annuale, settimanale
preseči proizvodni načrt za pet odstotkov superare il piano di produzione del cinque per cento

2. (kar se namerava narediti, uresničiti) pl. načrti piani, progetti;
imeti velike načrte avere grandi progetti
kovati nove načrte za prihodnost fare nuovi piani per il futuro

3. (osnutek) abbozzo, bozza:
predložiti načrt v razpravo discutere la bozza
načrt zakona, zakonski načrt bozza di legge

4. (grafični prikaz) progetto, disegno, pianta:
načrt narisa, tlorisa prospetto, pianta
načrt v merilu 1:200 disegno su scala 1:200
načrt mesta pianta della città
imeti načrte za, imeti v načrtu avere un piano per
prekrižati načrte komu sventare i piani di qcn.
glavni načrt piano generale
idejni načrt progetto di massima
situacijski načrt planimetria
geod. katastrski načrt pianta catastale
šol. učni načrt programma scolastico
urb. urbanistični načrt piano urbanistico
zazidalni načrt piano regolatore

nad prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

2. (za izražanje premikanja) a, su:
iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
čakati nad dve uri aspettare più di due ore
ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
vladati nad kom regnare su qcn.
zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
jokati nad kom piangere per uno
uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
pameten nad svoja leta assennato per la sua età
biti (komu)
kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da

nad sobre

nad morsko gladino sobre el nivel del mar
je nad 50 let star ha pasado (ali cumplido) los 50 años
stroški znašajo nad 1000 peset los gastos pasan (ali exceden) de mil pesetas
viseti nad estar sospendido sobre (čem a/c)

nadaljevánje (-a) n

1. continuazione, prosecuzione, proseguimento, seguito; adm. prosieguo:
nadaljevanje študija prosecuzione degli studi
v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj nel prosieguo del discorso l'oratore si è soffermato ad analizzare la nuova situazione
nadaljevanje zgodbe il seguito della storia

2. (v časopisu, na televiziji) continuazione; puntata:
nadaljevanje na 15. strani continuazione a pagina 15
roman v nadaljevanjih romanzo a puntate

nadlahet samostalnik
(del roke) ▸ felkar

nadlaket samostalnik
(del roke) ▸ felkar

nadlaket samostalnik
(del roke) ▸ felkar

nadmôrski (-a -o) adj. geogr.
nadmorska višina altitudine sopra il livello del mare
povprečna nadmorska višina (področja) altimetria