Franja

mórje mar m/f

morje česa (fig) un mar de a/c
po morju in po kopnem por mar y por tierra
onstran morja de ultramar, ultramarino
po morju por mar, por vía marítima
na odprtem morju en alta mar
Jadransko (Sredozemsko) morje (Mar) Adriático (Mediterráneo) m
Črno (Atlantsko, Baltsko, Ledeno, Kaspijsko, Severno) morje Mar m Negro (Atlántico, Báltico, Glacial, Caspio, del Norte)
ognjeno morje, morje plamenov mar m de llamas
razburkano morje mar gruesa
potovanje po morju viaje m por mar; crucero m

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

móst (-ú) m

1. ponte:
graditi, minirati most costruire, minare un ponte
cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
dvižni most ponte levatoio
kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
pomični most ponte d'equipaggio
nosilnost mostu portata del ponte
razpetina mostu luna del ponte
ločni most ponte ad arco
viseči most ponte sospeso

2. pren. ponte; legame:
graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

3. igre cavallina

4. kor. ponte

5. navt. passerella, passatoia:
navt. poveljniški most ponte di comando

6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
Varolijev most ponte di Varolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
naravni most ponte naturale
šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
voj. pontonski most ponte su galleggianti
avt. zadnji most ponte, assale posteriore
aer. zračni most ponte aereo

mósten de(l) puente

mostno cestišče calzada f de puente
mostni lok arco m (del puente)
mostni čuvaj guardapuentes m
mostna ograja pretil m, barandilla f
mostni steber pilar m de puente
mostna tehtnica báscula f (de plataforma)

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

motênje molestía f ; disturbio m ; perturbación f (tudi radio) ; (z oddajnikom) interferencia f

motenje javnega miru perturbación f del orden público
nočno motenje (miru) alboroto m nocturno

mótenje (-a) n turbamento; disturbo; jur. turbativa:
motenje nočnega miru turbamento della quiete notturna
jur. motenje posesti turbativa del possesso
rad. motenje radijskih oddaj jamming

motílec (-lca) m disturbatore, turbatore; perturbatore:
motilec javnega miru disturbatore della quiete pubblica
jur. motilec posesti turbatore del possesso

môtnja (-e) f

1. (pri organizmu) disturbo; med. turba; alterazione:
duševne, fiziološke motnje disturbi psichici, fisiologici
želodčne motnje disturbo gastrico
med. živčne motnje turbe nervose
motnje v srčnem utripu alterazioni delle pulsazioni cardiache
motnje požiranja disfagia
motnje pri odvajanju seča disuria

2. (pri napravah, v ozračju) disturbo; perturbazione:
atmosferske, vremenske motnje disturbi atmosferici, perturbazioni atmosferiche
meteor. frontalne motnje disturbi del fronte

môtnja molestia f ; perturbación f (tudi radijska) ; med trastorno m ; (z oddajnikom) interferencia f

povzročiti motnjo ocasionar un transtorno
prometna motnja perturbación (ali interrupción f) (de la circulación)
atmosferična motnja perturbación atmosférica
duševna motnja perturbación mental
motnja v obratovanju interrupción f del funcionamiento, avería f
prebavna motnja trastorno m digestivo (ali de digestión)
želodčna motnja dispepsia f, indigestión f
odpraviti motnje (radio) eliminar interferencias
oprostite motnji (nadlegi) perdone usted la molestia

motór (-ja) m

1. teh. motore:
pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
brnenje motorja il ronzio del motore
avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
električni motor motore elettrico
motor na bencin motore a benzina
dizelski motor motore Diesel
reaktivni motor motore a razzo

2. (motorno kolo) motocicletta:
motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
dirkalni motor motocicletta da corsa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
dvovaljni motor motore a due cilindri
elektr. enofazni motor motore monofase
enosmerni motor motore a corrente continua
komutatorski motor motore a commutatore
navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
Ottov motor motore Otto
Wanklov motor motore Wankel

motór motor m

motor na bencin motor de gasolina
dvotaktni (štiricilindrski, Dieselov, reakcijski) motor motor de dos tiempos (de cuatro cilindros, Diesel, de reacción)
defekt (moč) motorja avería f (potencia f) del motor
motor prime, se vžge el motor arranca
ogreti (ustaviti) motor calentar (parar) el motor
zagnati motor v tek poner en marcha el motor

motríti (-ím) imperf.

1. (opazovati, gledati) guardare, osservare

2. giudicare:
kritično motriti problem giudicare del problema con occhio critico

3. star. volgere, fissare lo sguardo

móž (-á) m

1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge

2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto

3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco

5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

možganska mrena stalna zveza
anatomija (del možganov) ▸ agyhártya

mráčen (-čna -o) adj.

1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio

2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro

3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)

mrák (-a) m

1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata

mràz (mráza) m

1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo

mrlíški cadavérico

mrliško bled cadavérico, lívido, pálido como un muerto
mrliška bledost palidez f mortal (ali cadavérica)
mrliški ogled examen m del cadáver; autopsia f judicial
mrliški oglednik médico m forense
mrliška srajca mortaja f
mrliška veža depósito m de cadáverses, (napokopališču) capilla f de cementerio
mrliški list certificado m de defunción