Franja

curiosidad ženski spol radovednost, vedečnost, vtikljivost, vedoželjnost; skrbnost; ličnost; znamenitost

satisfacer la curiosidad zadostiti radovednosti
tengo curiosidad por saberlo radoveden sem na to
visitar las curiosidades ogledati si znamenitosti

curiosité [kürjozite] féminin radovednost, zvedavost; želja po znanju; posebnost, nenavadnost; redka stvar, redkost; znamenitost; rariteta; vieilli skrb za kaj, okus ljubitelja, amaterja

magasin masculin de curiosités trgovina z raritetami
objet masculin de curiosité predmet v zbirki kakega ljubitelja
contenter, satisfaire, rassasier sa curiosité zadovoljiti, nasititi si radovednost
il a été puni de sa curiosité bil je kaznovan za svojo radovednost

cūriōsus 3, adv. -ē (cūra)

I.

1.
a) act. skrbeč, zanimajoč se za kaj, skrben, skrbljiv, pazljiv; abs.: pictor, manus Petr., pastores curiosiores Varr., curiose … referre aliquid Val. Max., curiose involvere Cels., curiose prospicere, ne … Cels., curiose cavere de aliqua re Suet., conquirere ista curiosius Ci., animadvertere ea, quae domi fiunt, curiosius Ci. z večjim zanimanjem, curiosius observare aliquem Val. Max., curiosius scriptae litterae Plin. iun., curiosissime pangere aliquid Col.; z objektnim gen.: iuvenis … omnis officii curiosius Sen. ph., deus non exaudiens vota nec nostri curiosus Sen. ph., medicinae peculiariter curiosius Plin., memoriae curiosi Aur. zgodovinopisci; nam. gen. skloni s praep.: permulta alia colligit Chrysippus, ut est in omni historia (v vsem zgodovinskem) curiosus Ci.; quo minus familiaris sum, hoc sum ad investigandum curiosior Ci. ep. tem skrbneje si prizadevam izvedeti njegove misli.
b) pass. skrben = skrbno vzgojen (vzgajan), izvrše(va)n, opravljen (opravljan) ipd.: victus Cels., consilia Q., curiosior sui cultus Val. Max., curiosior observatio Val. Max., Cels., fuit vestitu ad (glede na) munditiem curioso Macr.

2. occ.
a) skrben, zaskrbljen = sočuten: quidam curiosior Ph.
b) preskrben v izražanju, pretirano natančen, pedanten, dlakocepski: ut a diligenti curiosus … distat Q., curiose potius loqui … quam Latine Q.

3. skrbno izsledujoč, zasledujoč, poizvedujoč, vedoželjen, zvedav, radoveden (v dobrem in slabem pomenu): ne curiosissimi quidem homines exquirendo audire tam multa possunt, quam sint multa Ci., ne aliis molestus, vobis curiosus viderer Ci., quid est tam curiosum quam ea scire velle Ci., ut ipse nosti curiosus H., sunt homines naturā curiosi Plin. iun.; si me nihilo minus nosti curiosum in re publica quam te Ci. ep.; (v slabem pomenu) radoveden: isti curiosi, quos offendit noster … labor Ci., primum patere me esse curiosum Ci., qui autem requirunt, quid quaque de re ipsi sentiamus, curiosius id faciunt, quam necesse est Ci.; enalaga: ut curiosis oculis perspici non possit Ci. s skrbno preiskujočimi (zvedavimi) očmi, auribus erectis curiosisque audire Sen. ph., oculis ad libidinem curiosis Cypr. Od tod (v cesarski dobi) subst. cūriōsus -ī, m tajni ogleduh, redarstveni vohun, ovaduh: Cod. Th., curiosum ac speculatorem ratus Suet. —

II. od skrbi shujšan: Afr. fr.

currō -ere, cucurrī, cursum (prim. gr. ἐπικουρέω iz *ἐπικορσέω prehite[va]ti, ἐπίκουρος iz ἐπίκορσος na pomoč hiteč, lat. currus, cursus)

1. teči, tekati, dirjati, gnati se, hiteti: si stas, ingredere; si ingrederis, curre; si curris, advola Ci. ep., c. latā viā Ci., Puteolos, ad matrem Neapolim Ci., cum facibus ad curiam cucurrerunt Ci., c. alicui subsidio Ci., Pr., ad villam Lucr., neque currentem se nec cognoscit euntem … : genua labant V. ne spozna sebe (= svoje prejšnje moči) niti ko teče niti ko hodi, catervatim c. L., pro se quisque currere ad sua tutanda L., unde (= a quo) uxor mediā currit de nocte vocata H., per totum conclave pavidi currunt (mures) H., superare currendo omnes O. (o psu), ad vocem praeceps amensque cucurri O., in nostros curre, puella, toros Pr., multum ambulandum est, currendum aliquando Cels., aves, quae magis currunt, quam volant Cels., recte c. Plin. (o opicah) vzravnano tekati (hoditi), c. ad consulendos hariolos Ph., ad necem Ph. (o jelenu), in ordines, per invia saxa, protinus ad regem, ad eum complectendum Cu., frequentior currentibus quam reptantibus lapsus Plin. iun.; pogosto brezos.: quo celeriter curratur Pl., curritur ad me Ter., curritur certatim ad hoc opus, curritur ad praetorium Ci., curritur ex omnibus locis urbis in forum L.; z notranjim obj.: cur non eosdem cursus cucurrerunt? Ci. (pren.) zakaj niso krenili po isti poti? c. stadia Plin. (o tekaču); v pass.: campus curritur Q.; curre z imp.: curre, obstetricem arcesse Ter., curre, nuntia venire Afr. fr.; currere z inf. = (po)hiteti, podvizati se: ecquid currit pollinctorem arcessere? Pl., quis illam (dexteram) osculari non curreret? Val. Max. Pren.: non datur ad Musas currere latā viā Pr. Preg.: quae flamma est, per quam non currerint ii, qui … Ci.; o neprimernem in zato brezuspešnem delu: ut si quis asellum in campo (Martio) doceat parentem currere frenis H.; o nepotrebnem delu: currentem incitare, instigare ali hortari Ci. ep., Plin. iun., tudi: currenti calcaria addere Plin. iun. hitečega spodbosti (prim. gr. σπεύδοντα ὀτρύνειν), včasih s pristavkom ut dicitur, ut aiunt: currentem, ut dicitur, incitavi Ci., facilius est currentem, ut aiunt, incitare quam commovere languentem Ci.

2. occ.
a) za tekmo (tekmujoč) teči, dirjati, dirkati, tekmovati v teku: „ circus maximus“ dictus, quod ibi circum metas equi currunt Varr., qui currere coeperint Corn., exercebatur plurimum currendo et luctando N., acer et ad palmae per se cursurus honores, si tamen horteris, fortius ibit equus O., bene, male c. O. (o dirkalnih konjih), currentes equi Plin. iun., c. in sacro certamine Lamp.; z notranjim obj.: qui stadium currit Ci.
b) (o osebah) z ladjo (na ladji) peljati se, voziti se, pluti, jadrati, broditi; (o plovilih) pluti: fractis discentem currere remis V. dalje pluti, licebit iniecto ter pulvere curras H. boš smel dalje pluti, impiger extremos curris mercator ad Indos H., caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt H., placito si currere fluctu Pelea vultis Val. Fl.; c. per placidas aquas, bene minimam ad auram, in immensum salum O., trabs Colchā sacra cucurrit aquā O.; pren.: nunc mihi naufragio quid prodest discere facto, quā mea debuerit currere cumba viā? O.; z notranjim obj.: c. cavā trabe vastum aequor V., currit iter tutum non secius aequore classis V. plove po varni poti, c. Caphaream aquam O. (o plovilu); v pomenu leteti: „ medio“ que „ut limite curras, Icare“, ait, „moneo … “ O.
c) vrteti se, krožiti, obtekati; (o kolesu): si mea sincero curreret axe rota O.; (o lončarskem kolesu): currente rotā cur urceus exit? H.; (o nebesnih telesih): sol idem sub terras atque superne imparibus currens amfractibus Lucr., libera currebant et inobservata per annum sidera O., quae (loca) proxima sol currendo deflagrat Vitr., quaecumque vides supra nos currere Sen. ph.
č) (o vodi, tekočinah) teči, valiti se: dant sonitum spumosi amnes et in aequora currunt V., in freta dum fluvii current V., passim rivis currentia vina V., freta vicinas inter currentia turres (= Hellespontus) H., solito dum flumina currant limite O., prope currens flumen O., currentes aquae O., aqua currens Pr., c. per ultima Indiae Cu. (o reki); z notranjim obj.: sciat indociles currere lympha vias Pr., ex Aetnae verticibus quondam … torrentis vice flammarum flumina cucurrerunt Ap.

3. pren.
a) (o času in časovnih dogodkih) teči, preteči (pretekati), hitro miniti: Fl., Amm., currit ferox aetas H., hic tibi bisque aestas bisque cucurrit hiems O., nox inter pocula currat Pr., facile est, ubi omnia quadrata (gladko) currunt Petr. fr., illa senectus, heu fatis quae sola meis currentibus obstat! Sil.; od tod (o govoru, ritmu) (gladko) teči, hitro napredovati: perfacile currens oratio Ci., proclivi currit oratio, venit ad extremum, haeret in salebra Ci., est brevitate opus, ut currat sententia H., incomposito dixi pede currere versus H., historia currere debet et ferri Q., illi (rhythmi) currunt usque ad μεταβολῆν Q., modulatus aliquis currentis facundiae sonitus Gell.
b) (o stvareh in različnih, poseb. telesnih stanjih) ob (po) čem, čez ali skozi kaj teči, vleči se, viti se, razprostirati se, (raz)širiti se: non quo multa … littera currit Lucr. se vleče, se prikaže, chlamys aurata, quam plurima circum purpura Maeandro duplici Meliboea cucurrit V. okrog katerega se je vil širok melibejski škrlatni rob v dvojnih meandrskih vijugah, infula currit per crines Stat., altius acta cucurrit cuspis Sil. je vzletelo, supercilia usque ad malarum scripturam currentia Petr., limes currit per agrum, linea transversa per medium, in ambitum (vijugasto) quaedam coronae per coronas currunt Plin.; (o zvokih): varius per ora cucurrit Ausonidum turbata fremor V., vox currit conchato parietum spatio Plin., carmina dulci modulatione currentia Lact.; (o telesnem stanju): rubor calefacta per ora cucurrit V. rdečica se je razlila po razgretih licih, frigus per ossa cucurrit O. mraz je prešinil kosti, oculi currentes Cass. vrteče se oči.
c) kavzativno (o osebah): talia saecla currite V. preletite = s svojim tekom naredite taka stoletja.

Opomba: Star. pf. cecurrī: Gell.; v pozni lat. pf. currī, npr.: curristi Tert.; currissem Verus ap. Fr., currēre Arn.

cursim, adv. (currere)

1. tekoma, v teku, dirjaje, jadrno, hitro, naglo: c. currere Pl., impetum facere Corn., agmen agere L. v pospešenem koraku, c. pergere ad aliquid (pren.) Ci., persequi aliquem Petr.

2. pren. tako rekoč lete, površno, površinsko, mimogrede: Gell., ille sensim dicebat, quod causae prodesset; tu cursim dicis aliena Ci., quae cursim (naspr. summo studio) arripui (sem si prisvojil z učenjem) Ci., percensuitque c. numerum legionum T., c. legere librum, rationes, c. et breviter attingere aliquid (namreč v govoru) Plin. iun.

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

curvare

A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
curvare la fronte pren. ubogati
curvare la schiena pren. ukloniti se

B) v. intr. zaviti:
l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
la strada curva a destra cesta zavija v desno

C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)

1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem

2. skriviti se:
con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil

cūstōdiō -īre -īvī (-iī) -ītum (cūstōs)

1. stražiti, čuvati, (ob)varovati, (o)braniti, ščititi, paziti na koga, na kaj, česa, nad čim, pred čim; z acc. personae: quod (Plancius) me vel vi pulsum vel ratione cedentem receperit, iuverit, custodierit Ci., ubi me non solum amicorum fidelitas, sed etiam universae civitatis oculi custodiunt Ci., hic stilus … me veluti custodiet ensis vaginā tectus H. (o satirah, ki so pesnikovo obrambno orožje), sine dominam custodiat Sen. rh.; c. se diligentissime Ci. ep. skrbno oprezovati, kar najbolj skrbeti za svojo varnost, neque enim se usquam custodit magis iudex Q.; (tudi o živalih): quanto se opere custodiant bestiae Ci. se pazijo; z acc. rei: salutem et vitam Ci., corpus domumque alicuius Ci., provinciam Macedoniam tueri, defendere, custodire Ci. (o prokonzulu), consulum gravis in re publica custodienda cura Ci., ni tua custodis, avidus iam haec auferet heres H., c. locum intentius, eam maritimam oram viginti navibus longis L., regnum, quod a patre tuo tutelā eius custoditum et auctum etiam accepi L., c. poma O. (o kači), urbes Q.; z a(b): Gortynii templum magnā curā custodiunt, non tam a ceteris, quam ab Hannibale N. so branili svetišče ne toliko pred drugimi kakor pred Hanibalom, c. cutem a vitiis Plin. ali tenuiores annos ab iniuria Q. (ob)varovati (česa); pesn.: hic paries … , laevum marinae qui Veneris latus custodit H. ki ščiti kipu morske Venere levo (t.j. srečno) stran; v pass.: ut haec insula ab eā (sc. Cerere) … incoli custodirique videatur Ci.

2. occ.
a) α) (s)hraniti: liber tuus a me custodietur diligentissime Ci. ep., Byzantini urbis ornamenta sanctissime custodita tenuerunt Ci., ornamenta triumphi Caesaris retinenda et custodienda curarat Auct. b. Afr., codicilli tam diu custoditi Suet., faces ignem assiduā concussione custodiunt Plin. iun.; poseb. kaj ohraniti (ohranjevati) = pred propadanjem ipd. (ob)varovati: poma in melle Col., leporis pulmones sale Plin., ladanum custodit nigritiam capillorum Plin., et quaerendi et custodiendi (sc. rem familiarem) scientia Sen. ph. β) z abstraktnim obj. hraniti, ohraniti (ohranj[ev]ati), obdrž(ev)ati, vzdrž(ev)ati, pridrž(ev)ati, držati se česa, ravnati se po čem, paziti (gledati) na kaj: ut ea, quae existimarem a summis oratoribus de eloquentia divinitus esse dicta, custodirem litteris Ci., aliquid posse percipere animo et memoriā custodire Ci., ut … has (iniurias) tenax memoria custodiat Sen. ph., quod illi in suis civibus custodiunt Sen. ph., c. praecepta Col., morem, ordinem Plin., decorem, regulam loquendi Q., defunctorum voluntatem, testamenta ut legitima Plin. iun., parcimoniam Gell.; s finalnim stavkom: Col., Suet., custodiendum est, ut inviti et necessario et parce iudicemur dixisse Q., id est praecipue custodiendum, ne id, quod similitudinis gratiā ascivimus, aut obscurum sit aut ignotum Q.
b) (kot paznik, prežalec) na koga paziti, opazovati, čuvati, nadzirati ali nadzorovati koga, kaj, bdeti nad kom ali čim: multorum te etiam oculi et aures non sentientem, … speculabuntur et custodient Ci., fac se abs te custodiri atque observari sciant (competitores) Q. Ci., P. Carvilium mitteret, qui (legatos), donec navem conscendissent, custodiret L., A. Terentius Varro ad custodiendum iter eorum (legatorum) missus L., hi (piratae), qui oculis tantummodo eum (Caesarem captum) custodiebant Vell., c. patronum, simulationem Q.; s finalnim stavkom: qui … , ne quid auferas, custodiendus sis Ci., castra sunt … nocte custodita, ne quis elabi posset L., lugentem timentemque custodire solemus, ne solitudine male utatur Sen. ph.
c) koga stražiti = zaprtega imeti, v ječi (zaporu) imeti (držati) koga: noctu nervo vinctus custodibitur (gl. opombo) Pl., custodiri ducem praedonum novo more … placuit Ci., si qui publice (= po državni odredbi) custodiendi sunt Ci., hos (obsides) Aeduis custodiendos tradit C., legatos separatim c. L., per municipia custodiri Vell., nullo non die in catenis aut compedibus custoditus Plin., filium eius … deprehensum honorate custodierant T. so bili imeli v častnem zaporu, custodiri in carcere Suet., Arionem quasi falleret, custodiri iussit Gell.; (o kravi): una boum … Caci spem custodita fefellit V. zaprta. — Od tod adj. pt. pf. cūstōdītus 3, adv. -ē umerjen, pazljiv, pozoren: gravis oratio et custodita Q., parce custoditeque ludere Plin. iun., custoditius pressiusque dicta Plin. iun.

Opomba: Star. fut. pass. cūstōdībitur: Pl.

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

cyathus (cyatus, cuatus) -ī, m (gr. κύαϑος)

1. črpalo, korec, zajemalka za zajemanje vina iz mešalnega vrča in točenje v kozarce: statui ad cyathum H. biti postavljen za točaja, puer dignus cyatho caeloque Iuv. vreden točajske službe pri bogovih, stare alicui ad cyathum et vinum Suet. biti točaj pri kom.

2. met.
a) čaša, kozarec, kup(ic)a: Pl., Ter., Varr., Mart., tibi si sit opus liquidi non amplius urnā vel cyatho H.
b) ciat, votla mera za tekoče in suhe snovi, ¹/₁₂ sekstarija = 0,0456 litra: Cels., Col., Plin., tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H. (slabi pivci so pili ³/₁₂ sekstarija vina, zmešanega z ⁹/₁₂ vode, močnejši pa obratno), qui Musas amat impares, ternos ter cyathos petet vates H., sume cyathos amici sospitis centum H. na prijateljevo zdravje izpij sto ciatov.

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.

čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
čakanje na das Warten auf, das Abwarten
zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
v delovnem pravu: der Wartestand
na čakanju im Wartestand
krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)

čarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsolV mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati. ▸ kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedikMama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájolRadijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsolZa pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.

čârka ž čarovnija: kao da si me -om opčinila kot da si me urekla

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

část (-í) f

1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.