Franja

množínski de(l) plural

množinsko obrazilo terminación f (ali desinencia f) del plural

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

moč navade fuerza de la costumbre
z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
s polno močjo (o ladji) a toda máquina
z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
delovna moč mano f de obra; personal m
konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
davčna moč capacidad f contributiva
kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
gonilna moč (teh) fuerza motriz
moška moč fuerza viril; virilidad f
moralna moč virtud f
moč volje fuerza de voluntad
obrambna moč fuerza defensiva
orjaška moč fuerza hercúlea
prebojna moč fuerza de percusión
telesna moč fuerza física
učna moč maestro m, profesor m
udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
ustvarjalna moč fuerza creativa
vlečna moč fuerza de tracción
zdravilna moč virtud f curativa
moč usode la fuerza del sino
biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
zbirati moči hacer acopio de fuerzas
napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance

môčen | močán (-na -o) adj.

1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte

2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico

3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente

4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa

6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte

7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti

9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso

modnik samostalnik
anatomija (del telesa) ▸ herezacskó

modrína (-e) f azzurro, celeste:
modrina neba l'azzurro del cielo

modrósten (-tna -o) adj. pieno di saggezza, saggio; iron. saccente:
modrostne puhlice frasi saccenti
anat. modrostni zob dente del giudizio

modrósten

modrostni zob muela f del juicio

mogóčiti (-im)

A) imperf.

1. parlare con presunzione

2. redko permettere

B) mogóčiti se (-im se) imperf. refl. dominare, troneggiare:
na hribu se mogoči grad un castello domina dall'alto del monte

mogočnják (-a) m

1. potente; magnate

2. pren. (največji hrib)
mogočnjak Snežnik il massiccio del Monte Nevoso

mogótec (-tca) m pren. potente; magnate; notabile; grande; pejor. pren. ras, satrapo:
finančni mogotec magnate della finanza
strankarski mogotci i notabili del partito

mójster (-tra) m

1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
mojster besede bravo scrittore
mojster dleta bravo scultore
mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
stari mojstri i classici

2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
mojster skaza guastamestieri
mojster in pol maestro provetto
kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
hist. cehovski mojster maestro di corporazione
muz. koncertni mojster primo violino
šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
gled. odrski mojster tecnico allestitore
rad. tonski mojster tecnico del suono
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro

mójster maestro m

plesni (pekovski, zidarski) maestro de baile (panadero, albañil)
koncertni mojster director m de orquesta; concertista m
svetovni mojster campeón m mundial
šahovski mojster campeón m de ajedrez
mojster skaza chapucero m, frangollón m
mojster volana as m del volante

moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso

moléti sobresalir; resaltar

moleti iz vode emerger del agua

molítev (-tve) f rel. preghiera, orazione; ufficio; knjiž. prece:
jutranja, večerna molitev preghiera del mattino, serale
pogrebne molitve orazioni funebri
knjiga molitev libro di preghiere
Gospodova molitev preghiera dominicale, Padrenostro

mòlj (môlja) m zool. tignola, tarma:
suknarski molj tignola dei panni (Tinea pellionella)
žitni molj tignola del grano (Tinea)
močnati molj tignola grigia, della farina (Ephestia kuhniella)
panjski molj tignola degli alveari, della cera (Galleria mellonella)

monokultúren (-rna -o) adj. di, a monocoltura:
poljedelstvo dežele je monokulturno l'agricoltura del Paese è a monocultura

morála (-e) f

1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano