Franja

Zadetki iskanja

  • zdàjci adv. pren.

    1. adesso; allora:
    zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via

    2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
    zdajci pojdi domov va' subito a casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
    pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento
  • zdaníti se (-ím se) impers. farsi giorno:
    poleti se zgodaj zdani d'estate si fa presto giorno
    pren. zdaniti se komu capire, intendere
  • zdávnaj adv. da molto (tempo), molto tempo fa:
    že zdavnaj rešena vprašanja questioni risolte da molto tempo
    ogledali so si veliko, čeprav še zdavnaj ne vseh videro molte cose, non però tutte
  • zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se

    1. impers. sembrare, parere, apparire:
    zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria

    2. essere disposto; andare:
    ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo

    3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
    pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
    zamalo se zdeti komu aversene a male
    iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo!
  • zdíhniti (-em) | zdihováti (-újem) perf., imperf. respirare; sospirare (tudi pren.):
    globoko zdihniti respirare profondamente, tirare un profondo respiro
    evf. zdihniti dušo spirare, morire
    zdihovati po nekdanjih časih rimpiangere i bei tempi passati
    zdihoval je, da je vse drago sospirava, si lamentava di come tutto era caro
  • zdràv sano; bien de salud; con buena salud ; (koristen zdravju) salubre, saludable ; (zdravilen) salutífero

    zdrav kot riba v vodi sano como un roble; más sano que una manzana
    duševno zdrav sano de espíritu
    čil in zdrav sano y salvo
    zdrava pamet el buen sentido, el sentido común
    zdrava prehrana alimentación f sana
    zdravo spanje un sueño profundo
    zdravi zobje dientes m pl sanos
    zdrav zrak aire m sano
    biti zdrav estar bien de salud
    videti si zdrav tienes buen aspecto, fam tienes buena cara
    ostanite zdravi! ¡que usted siga bien!, ¡tenga usted mucha salud!
  • zdrávje (-a) n salute:
    paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
    ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
    uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
    pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
    piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
    na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
    rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
    industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
    dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
    kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

    2. pren. (znižati se) cadere, calare:
    cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

    3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
    zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

    4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
    pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
    sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
    dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
    glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
    zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
    zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
    zdrkniti mimo sfrecciare davanti
  • združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. unire, combinare; legare:
    združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

    2. collegare:
    stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

    3. (biti skupen) unire, accomunare:
    skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

    4. combinare, conciliare:
    združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

    5. assommare, accoppiare:
    kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

    6. ekst. unire, unificare:
    združiti Evropo unificare, unire l'Europa

    7. cumulare:
    združevati več funkcij cumulare le cariche
    ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

    B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. unirsi, fondersi:
    predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

    2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
    gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
    politično se združevati coalizzarsi
    polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

    3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zganíti (-em)

    A) perf.

    1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

    2. muovere:
    zganiti roko muovere il braccio
    zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
    veter zgane veje il vento muove i rami

    3. pren. scuotere:
    bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

    4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
    za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
    samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

    B) zganíti se (-em se) perf. refl.

    1. muoversi:
    otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

    2. pren. darsi da fare, muoversi:
    ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

    3. pren. (oditi) andarsene

    4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
    v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza
  • zgled [è] moški spol (-a …) das Vorbild; (vodilo) das Leitbild; (primer) das Beispiel
    dajati dober zgled mit gutem Beispiel vorangehen
    vzeti si/imeti za zgled koga/kaj sich (jemanden/etwas) zum Vorbild nehmen, (jemandem) nachstreben
  • zgléd (vzor) modèle moški spol ; (primer) exemple moški spol

    po zgledu à l'exemple de, à l'instar de
    biti za zgled servir de modèle
    biti za svarilen zgled servir d'exemple
    dajati dober zgled donner le bon exemple (ali l'exemple), prêcher d'exemple (ali par l'exemple)
    jemati, vzeti (si) koga za zgled prendre modèle (ali exemple) sur quelqu'un, prendre quelqu'un pour modèle, se régler sur l'exemple de quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
    zgled čednostni modèle (ali parangon moški spol) de vertu
  • zglèd example

    dober (slab) good (poor) example
    svetel zglèd shining example
    svarilen zglèd warning example
    zastrašujoč zglèd deterrent example
    po zglèdu mojega učitelja following my teacher's example
    to naj ti bo v (svarilen) zglèd! let this be a lesson to you!
    dajati koga za zglèd to quote (ali to cite) someone as an example
    dajati komu za zglèd to hold up as an example for (ali to) someone
    dati dober zglèd to give (ali to set) a good example (komu to someone)
    kaznovati koga (drugim) za zglèd to make an example of someone
    vzemi si brata za zglèd follow your brother's example!
    vzeti si zglèd po... to follow the example of..., to take... as one's model
  • zglèd (vzor) modelo m ; (primer) ejemplo m

    po zgledu según el ejemplo de, siguiendo el ejemplo de; imitando
    biti (rabiti) za zgled servir de modelo
    da(ja)ti dober (slab) zgled dar buen (mal) ejemplo
    staviti za zgled poner de ejemplo
    vzeti (si) za zgled tomar por modelo; tomar como ejemplo
  • zgledováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. prendere a esempio; ispirarsi; emulare:
    slikar se je zgledoval po impresionističnih obrazcih il pittore si è ispirato a moduli impressionistici

    2. nareč. (spotikati se) scandalizzarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zgledovati se po dejanjih nekoga specchiarsi nelle imprese di qcn.
    zgledovati se po zahodu emulare, seguire il modello occidentale
  • zgodb|a [ó] ženski spol (-e …) die Geschichte, die Erzählung (izmišljena, lažniva Lügengeschichte, kriminalna Kriminalerzählung, Kriminalgeschichte, ljubezenska Liebesgeschichte, okvirna Rahmenerzählung, večerniška Kalendergeschichte, o duhovih Gespenstergeschichte, Geistergeschichte, življenjska Lebensgeschichte); (dogajanje v romanu ipd.) die Fabel
    figurativno druga zgodba ein anderes Kapitel
    figurativno s tem se zgodba konča das ist das Ende vom Lied
    izmišljevati si zgodbe fabeln, fabulieren, fantastične: phantasieren
  • zgodíti se suceder, ocurrir; pasar; acaecer, acontecer, tener lugar

    kaj se je zgodilo? ¿qué ha pasado?, ¿qué ha ocurrido?
    naj se zgodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
    zgodi se tvoja voja! ¡hágase tu voluntad!
    zgodila se mi je krivica se me ha hecho una injusticia
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
  • zgòlj

    A) adj. inv. puro, semplice:
    zgolj naključje puro caso

    B) zgòlj adv.

    1. (samo) solo, solamente, soltanto:
    slišati zgolj tujo govorico sentire solo parlate straniere

    2. (v vezniški rabi) ne zgolj ... ampak tudi non solo ... ma anche:
    ne gre zgolj za denar, ampak tudi za nujo non si tratta soltanto di soldi, ma anche di necessità