Franja

zazébsti (-zébem) perf.

1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo

zazévati (-am) perf.

1. spalancarsi, aprirsi:
v strehi je zazevala luknja nel tetto si aprì un buco

2. aprire la bocca, il becco:
zazevati od presenečenja restare con la bocca aperta dalla sorpresa

3. (zazehati) sbadigliare

zazijáti (-ám)

A) perf.

1. pren. spalancarsi, aprirsi

2. pejor. spalancare la bocca, il becco

3. (zazehati) sbadigliare

4. pejor. urlare, gridare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iz oči je zazijal strah gli occhi tradivano la paura
pren. pred njim je zazijalo težko vprašanje un difficile problema gli si parò davanti

B) zazijáti se (-ám se) perf. refl. guardare fisso:
(zaljubiti se) zazijati se v dekle innamorarsi di una ragazza

zazrcáliti se (-im se) perf. refl. riflettersi, mostrarsi; manifestarsi:
v očeh se zazrcali strah negli occhi si manifesta la paura

zazvenéti (-ím) perf.

1. suonare, risuonare:
glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala

2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche

3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione

4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa

zažaréti (-ím) | zažarévati (-am) perf., imperf.

1. avvampare, accendersi (tudi pren.):
nebo je zažarelo v večerni zarji il cielo si accese del rosso del tramonto

2. pren. risplendere:
zažareti od veselja risplendere di gioia

zaželéti (-ím)

A) perf. augurare:
zaželeti komu srečno pot augurare a qcn. buon viaggio

B) zaželéti si (-ím si) perf. refl.

1. desiderare, ambire, bramare:
zaželeti si mir desiderare la pace

2. (začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom) desiderare, concupire:
čutil je, da si ga je zaželela sentiva che (lei) lo desiderava, concupiva

zaželéti desear

zaželim si, da ... me están dando ganas de (nedoločnik)

zaželéti -ím dov.

I. a dori, a ura

II.
□ zaželeti si a pofti

zažírati (-am) | zažréti (-žrèm)

A) imperf., perf.

1. zažirati vivere da parassita, a sbafo; sfruttare, scroccare

2. zažreti pog. spendere, scialare sbafando

B) zažírati se (-am se) | zažréti se (-žrèm se) imperf., perf. refl.

1. rodere, penetrare rodendo

2. ekst. penetrare:
žaga se zažira v deblo la sega penetra nel tronco

3. infiltrarsi, insinuarsi, introdursi:
prah se zažira v obleko la polvere si insinua nel tessuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zažreti se v branje immergersi nella lettura

zažíva adv. in vita; vivente:
še zaživa si je izbral naslednika ancora in vita si scelse il successore

zbanalizírati (-am)

A) perf. banalizzare; volgarizzare, involgarire

B) zbanalizírati se (-am se) perf. refl. banalizzarsi; involgarirsi:
okus poslušalcev se je zbanaliziral il gusto degli ascoltatori si è banalizzato

zbégati (-am)

A) perf. confondere, disorientare, sconcertare, scomporre, turbare

B) zbégati se (-am se) perf. refl. confondersi, disorientarsi:
zbegal se je in ni znal odgovoriti si confuse e non seppe rispondere

zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
zbirati na kup accumulare
zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro

2. radunare, raggruppare

3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
zbirati znamke collezionare francobolli
zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi

4. pren.
zbirati moči farsi forza
zbirati pogum farsi coraggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale

B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.

1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
množično se zbirati radunarsi in massa

2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure

3. montare:
v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia

4. concentrarsi:
dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.)

zbírka (-e) f

1. raccolta; campionario:
to delo je zbirka nasprotujočih si trditev l'opera è un campionario di affermazioni contrastanti

2. raccolta, collezione; repertorio:
zbirka hroščev raccolta di coleotteri
zbirka znamk, slik collezione di francobolli, di quadri
zbirka matematičnih nalog repertorio di problemi di matematica

3. raccolta, collana; (izbor) silloge:
zbirka pesmi raccolta di poesie
zbirka žepnih romanov collana di romanzi tascabili
zbirka neumnih, stupidnih izjav stupidario
zbirka časopisov, revij emeroteca
zbirka (kemičnih, farmacevtskih) formul formulario (chimico, farmaceutico)
zbirka gobelinov arazzeria
zbirka izrekov (znamenitega misleca, pesnika ipd. ) frasario
zbirka lesenih vzorcev xiloteca
zbika magnetofonskih trakov nastroteca
zbirka medalj medagliere
zbirka mineralov litoteca
lit. zbirka novel novelliere
zbirka orožja armeria
zirka pisem carteggio
inform. zbirka podatkov, podatkovna zbirka base di dati, data base
zbirka popevkarskih besedil canzoniere
gastr. zbirka receptov ricettario
zbirka (galerija)
slik quadreria
zbirka vzorcev campionario

zbobnéti (-ím) perf. precipitare con fragore:
plaz se je utrgal in zbobnel v dolino la valanga si staccò dal pendio per precipitare rombando a valle

zbógom inter. addio:
ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via

zborováti (-újem) imperf. tenere una riunione, un comizio; un convegno; convenire, darsi convegno:
slavisti bodo zborovali na Bledu gli slavisti si daranno convegno a Bled

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!