Franja

brun, e [brœ̃, brün] adjectif rjav; brineten, temnolas; masculin (temna) rjava barva; masculin temnolasec; féminin temnolaska, brinetka; temno pivo; vieilli večerni mrak

brun clair, foncé svetlo, temno rjav
sur la, à la brune v večernem mraku, pod večer

brunir [brünir] verbe transitif porjaviti; brunirati, polirati, (iz)gladiti; verbe intransitif

se brunir porjaveti, ogoreti (od sonca)
elle a bruni ogorela je
brunir à la mer ogoreti na morju

brúno (-a) n

1. trave:
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

2. nareč. tronco

brúsiti aiguiser, émoudre, repasser, affiler, affûter, rectifier

(figurativno) imeti dobro nabrušen jezik avoir la langue affilée (ali bien pendue)

brut, e [brüt] adjectif surov, neobdelan; vulgaren, robat, surov; commerce bruto

bête féminin brute zverina
champagne masculin brut šampanjec, ki ni drugič fermentiral
diamant masculin brut nebrušen diamant
fonte féminin brute surovo železo
manières, pluriel brutes vulgarne manire
matière féminin brute surovina
poids masculin brut bruto teža
pétrole masculin, sucre masculin brut nerafiniran petrolej, sladkor
traitement masculin, bénéfice masculin brut bruto plača, dobiček
peser brut 100 kilogrammes imeti bruto težo 100 kg
cette affaire a rapporté brut 3 millions ta posel je prinesel bruto 3 milijone
user de la force brute uporabiti surovo silo

bruto

A) agg.

1. živalski, nerazumen:
istinto bruto živalski nagon

2. grob, surov, neobdelan, gol:
i fatti bruti gola, kruta dejstva

3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
forza bruta surova sila

B) m

1. nerazumno bitje

2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bŕzdati (-am) imperf. ➞ obrzdati

1. imbrigliare (un cavallo)

2. pren. tenere a freno; frenare, dominare, contenere, controllare (sentimenti, istinti, passioni):
brzdati jezik frenare, tenere a bada la lingua

brzína (-e) f

1. velocità:
drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta

2. žarg. avt. marcia:
menjati brzino cambiare la marcia

bua f otr. pog. buba (bolečina):
farsi la bua udariti se

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)

búča bot calabaza f , (sadež) calabazo m ; (steklenica) calabacino m ; (glava) cabeza f

zvita buča (fig) zorro m
glavna pečka pepita f de calabaza
glavno olje aceíte m de pepitas de la calabaza
Heronova buča fuente f de Herón

bučánje grondement moški spol , mugissement moški spol , bourdonnement moški spol , bruissement moški spol

bučanje valov roulement moški spol des vagues
bučanje viharja rugissement moški spol de la tempête

bučáti (-ím)

A) imperf. rumoreggiare, mugghiare (mare, tempesta); ronzare

B) bučáti (bučí) impers. ronzare; rumoreggiare:
v glavi mi buči la testa mi ronza

budget [büdžɛ] masculin proračun; dohodki in izdatki

budget de la commune, familial občinski, družinski proračun
budget des dépenses, des recettes proračun izdatkov, dohodkov
budget de l'Etat državni budžét
équilibre masculin du budget proračunsko ravnovesje
projet masculin du budget načrt, osnutek proračuna
vote masculin du budget glasovanje o proračunu
approuver, voter le budget odobriti, izglasovati proračun
arriver à boucler son budget shajati s svojim denarjem
écorner, établir (ali dresser) son budget zmanjšati, narediti svoj proračun
le budget se chiffre à ... proračun znaša ...
inscrire au budget sprejeti v proračun

budžét presupuesto m

državni, vojni budžet presupuesto de Estado, de (la) guerra
razprava o budžetu disución f del presupuesto
predvideti v budžetu incluir en el presupuesto

buenaventura ženski spol sreča, blaginja

decir la buenaventura vedeževati iz rok

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

bufēra f

1. vihar, metež

2. pren. vihar, vihra:
la bufera della guerra vojna vihra