Franja

spring up neprehodni glagol
planiti kvišku; pognati (o rastlinah); dvigniti se, zapihati (o vetru)
figurativno pojaviti se, pokazati se; izvirati, izhajati, potekati iz

the storm sprang up vihar se je dvignil
I don't know when the rumour sprang up ne vem, kdaj je nastala govorica

spȑtva ž (it. sporta) dial. košarica iz vrbovega šibja

Sprungwurf, der, Sport met iz skoka

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

spūmi-gena -ae, m, f (spūma in genere = gīgnere) iz pen rojen(a), Venerin bogoslužni vzdevek: novit nam tenerum probare carmen ipsum spumigenae salum Cytheres M.

spūmō -āre -āvī -ātum (spūma)

1. intr. peniti se, proizvajati peno (pene), pene se komu cediti iz ust, iz ust (na usta) komu iti pena: Lucr., Sen. ph. idr., maria salsa spumant sanguine Enn. ap. Non., summis Amasenus abundans spumabat ripis V., adductis spumant freta versa lacertis V., fluctu spumabant caerula cano V. spumat plenis vindemia lābris V. spumant aspargine cautes V., cruor spumat in undis Lucan., equus spumat habenis Lucan., spumavit pateris hornus liquor Petr., postquam desierit (sc. acetum) spumare Plin., bilis spumat Cels., felle nigro spumat iecur Sen. tr.; poseb. peniti se od jeze, togote: ardescit furiis … mater, spumat, anhelat, exaestuat Arn.; pogosto v pt. pr. spūmāns -antis peneč se: Amm., Cl. idr., spumans salum, aper, spumantia frenis ora … equorum, ensis cruore spumans, spumantia mella, pocula … spumantia lacte, spumantia symbia lacte, spumans patera, concursus ad … plenos spumanti sanguine rivos V., spumantes rictus O., ira turpior spumante rictu Suet.; spūmāns peneč (se) = openjen: spumantia litora V., sonipes frena ferox spumantia mandit V.; metaf.: ut terra respersa eo (sc. aceto) spumet Cels. da se … razpeni, da se … zapeni, spumantibus visceribus Iuv.

2. trans. peniti, pokri(va)ti s penami, prekri(va)ti s peno, openiti, (s)peniti: saxa salis niveo spumata liquore Poeta ap. Ci.; pren.: equi … spumant oblivia linguis Cl., iste spumans ex ore scelus Corn.

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

sputter² [spʌ́tə] prehodni glagol
hitro, jezno izgovarjati (besede), da sline kar brizgajo iz ust; hitro ali brez zveze izgovarjati (besede, grožnje, kak jezik itd.)
neprehodni glagol
prasketati, cvrčati, sikati (sveča, mast na ognju); štrcati, brizgati (pero tinto); naglo (jezno, nerazumljivo) govoriti (at s.o. komu)

squab-pie [skwɔ́bpai] samostalnik
golobja pasteta; pasteta iz ovčjega mesa, čebule in jabolk

squash-hat [skwɔ́šhæt] samostalnik
klobuk iz mehke klobučevine

squeegee [skwí:dži:; skwi:dží:]

1. samostalnik
navtika strgalo iz gume (za čiščenje, sušenje poda, palube itd.)
fotografija valj iz gume (za sušenje fotokopij)

2. prehodni glagol
sušiti (mokro palubo, ulico itd.) z leseno napravo z robovi iz gume

squeeze out of prehodni glagol
iztisniti, izžeti, izsiliti iz

squirr(h)e [skir] masculin, médecine trd, neboleč tumor, sestavljen iz vlaknatega tkiva

Srbijánac -nca m Srb iz Srbuje, Srbijanec

Srbijánče -eta s srbski otrok iz Srbije

staccionata f

1. ograja iz letev

2. šport zapreka (konjeništvo)

Stacheldraht- iz bodeče žice

stadtauswärts iz mesta ven

Stadtflucht, die, beg iz mesta

stagger² [stǽgə] neprehodni glagol
opotekati se
figurativno omahovati, oklevati, obotavljati se, kolebati, biti neodločen, dvomiti; ženirati se; umakniti se (o četah)
prehodni glagol
vznemiriti, razburiti, zmesti, osupiti, zbegati, spraviti iz ravnotežja, omajati (vero itd.); razvrstiti (kaj) v cikcaku (da se izognemo sovpadanju)

to stagger under a burden opotekati se pod bremenom
to stagger to s.o.'s feet s težavo se dvigniti (spraviti) na noge
the news staggered him novica ga je osupila
to stagger with drunkenness opotekati se od pijanosti
to stagger office hours razporediti delovne ure tako, da se izognemo navalu v konicah zvečer in zjutraj