Franja

bravata f

1. bahaštvo

2. drznost, junačenje, junaštvo:
ha voluto fare la bravata di uscire con la febbre hotel se je pokazati junaka in je šel zdoma z vročino

bravo

A) agg.

1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes

2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!

3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

C) m

1. hist. plačani razbojnik, plačanec

2. ekst. telesni stražar, gorila

bravura f sposobnost, zmožnost, bravura:
dimostrare la propria bravura in un lavoro dokazati sposobnost pri kakem delu
pezzo di bravura bravurozna skladba

brázda sillon moški spol , ride ženski spol , rainure ženski spol , stries ženski spol množine ; botanika stigmate moški spol

brazda na dlani ligne ženski spol (de la main)
saditvena brazda sillon moški spol
vodna brazda sillage moški spol, houache ženski spol
zadnjična brazda sillon moški spol fessier, pli moški spol fessier

brázdati (-am) imperf., perf. knjiž. solcare (tudi ekst.):
ladja brazda morje la nave solca il mare

brèche [brɛš] féminin vrzel; razpoka; škrbina; odprtina v zidu

être toujours sur la brèche biti vedno pripravljen za boj, vedno aktiven
battre en brèche quelqu'un (figuré) silovito napasti koga (tudi figuré)
colmater une brèche zamašiti vrzel
constituer, ouvrir une brèche (figuré) zlomiti odpor
mourir sur la brèche umreti v polni dejavnosti

brég colline ženski spol , coteau moški spol , côte ženski spol ; bord moški spol , rivage moški spol , (strm) berge ženski spol ; pente ženski spol , versant moški spol

v breg en montant, à la montée
stopiti čez bregove déborder, sortir de son lit
(figurativno) za bregom imeti avoir quelque dessein caché, tramer (ali machiner) un complot

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

brega ženski spol prepir, borba; naganjanje; bikoborba

andar a la brega težko delati, garati
dar brega a alg. komu jo zagosti

breloque [brəlɔk] féminin obesek na verižici ure, na zapestnici; militaire bobnanje ob koncu vežbanja

battre la breloque slabo delovati, funkcionirati; familier blesti, govoriti neumnosti; vieilli ne iti prav (ura)

brême carga f , cargo m ; peso m

v naše breme (trg) a nuestro cargo
v breme koga por cuenta de alg
socialna bremena cargas f pl sociales
iti v breme koga correr por cuenta (ali correr a cargo) de alg
naložiti komu breme echar la carga a alg
onemoči, pasti, zgruditi se pod bremenom (fig) dar con la carga en tierra (ali en el suelo)
pasti komu v breme ser una carga para alg
pisati v breme (trg) cargar en cuenta
znebiti se bremena echar la carga de sí

brenčáti (-ím) imperf.

1. ronzare (tudi ekst.):
muha brenči la mosca ronza
pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)

brénkati tinter, faire sonner, écorcher (un instrument), pianoter

brenkati na kitaro pincer (ali racler) de la guitare

brénkati (-am) | brénkniti (-em) imperf., perf.

1. muz. suonare (uno strumento a corda); pejor. strimpellare:
brenkati na harfo, kitaro suonare l'arpa, la chitarra
brenkati po klavirju strimpellare il pianoforte

2. pren. parlare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. brenkati na drugačne, na čustvene strune toccare un'altra corda, la corda del sentimento

Bretaña ženski spol Bretanja

Gran Bretaña Velika Britanija
la Nueva Bretaña angleška Amerika

bretelle [brətɛl] féminin oprtni jermen, obramnica; pluriel naramnice

mettre, porter l'arme à la bretelle zadeti, nositi puško na ramo, na rami
bretelle d'une autoroute viličenje avtomobilske ceste

brevedad ženski spol kratkost, kratkotrajnost; jedrnatost

a la mayor brevedad kakor hitro mogoče

brevità f jezik

1. kratkost, kratkotrajnost:
la brevità della bella stagione kratkotrajnost poletja

2. ekst. jedrnatost

3. jezik kračina

brez prep.

1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia

brêzno (-a) n abisso, baratro, voragine, precipizio (tudi pren.):
strmoglaviti v brezno sprofondare, precipitare nell'abisso
ladja se je potopila v brezno oceana la nave si inabissò nell'oceano
brezno bede, obupa un abisso di miseria, di disperazione