Franja

souchong [sú:šɔ́ŋ] samostalnik
vrsta črnega čaja iz zelo mladega listja

souse [sáus]

1. samostalnik
razsol, slanica, salamura; meso iz razsola, nasoljeno meso (zlasti svinjska glava, ušesa in noge); žolca; namočitev, pljuskanje z vodo
sleng pijanec

to get a souse premočiti se
to give s.o. a souse potopiti koga

2. prehodni glagol
dati v sol, v salamuro, nasoliti; vreči v vodo; (na)močiti, namakati, zapljusniti (kaj) z vodo
sleng piti (vino)
neprehodni glagol
štrbunkniti v vodo, popolnoma se premočiti
ameriško, sleng napiti se (vina)

a soused herring mariniran slanik
soused sleng pijan, "nadelan"

3. prislov
štrbunk!; nenadoma

Southdown [sáuɵdaun]

1. pridevnik
ki se nanaša na koštruna iz apnenčevih predelov Sussexa in Hampshirea

2. samostalnik
črnoglav in kratkodlaki koštrun iz apnenčevih predelov Sussexa in Hampshirea, cenjen zaradi svojega mesa

soy [sɔ́i] samostalnik
sojino olje; omaka iz soje
botanika soja

spagliare¹

A) v. tr. (pres. spaglio) vzeti, jemati iz (embalirne) slame

B) v. intr. pog. jesti na tuj račun

C) ➞ spagliarsi v. rifl. (pres. mi spaglio) zgubljati slamo

spaiare v. tr. (pres. spaio) razdvojiti, razdvajati; vzeti, jemati iz para; razkompletirati

Spankorb, der, košara iz oblancev

Sparta -ae, f (Pl., Ci., L., N., V.) in (pesn.) Spartē -ēs, f (Σπάρτη, dor. Σπάρτα) (Pr., O., Stat.) Spárta, glavno mesto Lakonije, nav. imenovano Lacedaemon Lakedajmon (še danes Sparta); pl. Spartae meton. = Spartánci: It. — Od tod

I. adj.

1. Spartānus 3 spártski, spartánski: Pr., Lucan., Sil., Petr., Iuv. idr., bellum, disciplina L., virgo V., saxum (marmor) Mart.; subst. Spartānus -ī, m Spartánec, preb. Sparte: Pl., Val. Max.; pogosteje v pl. Spartānī -ōrum, m Spartánci: N., Cu., T., Iust., Cl.

2. Spartiacus 3 (Σπαρτιακός ) spártski: Taenaros Ap.

3. Spartiāticus 3 spártski: res Pl.

4. Sparticus 3 spártski: myrtus V. (Cul.) —

II. subst. Spartiātēs -ae, m (Σπαρτιάτης) Spartánec, doma (po rodu, izhajajoč, izvirajoč) iz Spárte: Pl., Ci.

spart(e) [spar(t)] masculin, botanique esparto, zvrst trave za pletenjače, koške ipd.; rogoz; vrsta tankega papirja iz te trave

sparterie [spartəri] féminin izdelovanje predmetov iz rastlinskih vlaken, iz esparta; izdelki iz teh vlaken, iz esparta

sparterie grossière, fine košarice (cekarji, rogožniki), slamniki ipd. iz esparta

sparteus 3 (spartum) bódaličji, iz bódalice narejen ali izdelan: Pac. ap. Fest., Don., funes Ca., Col., taenia, helcium Ap., solea Col. = subst. spartea -ae, f (sc. solea): Col., P. Veg.

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

Spekulationsgewinn, der, dobiček iz špekulantskega posla

sperm² [spə:m] samostalnik
zoologija glavač; mastna snov iz glave glavača

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.

spīceus 3 (spīca) iz klasja narejen (izdelan), klásen, klasàt, klásast, klásnat: Plin., Cl., serta O., corona H., Tib., messis V. žitna žetev, žetev žita, coma Pr. klas.

spick-and-span(-new) [spíkəndspæn (nju:)] pridevnik
čisto nov, kot iz škatlice vzet; zelo eleganten

spīcō -āre (-āvī) -ātum (spīca)

1. naredi (delati) kaj ostro (koničasto), (o)šiliti, zašiliti, (za)ostriti, priostriti (priostrovati), doda(ja)ti čemu ost (konico), (o)koničiti; od tod pt. pf. spīcātus 3 oster, koničast, ošiljen, zašiljen, zaostren, priostren, okoničen, konico (ost) imajoč, šilast, óstnat: animantes spicatae aculeis Min.

2. s klasom (klasjem) opremiti (obložiti); od tod spicari iti v klas(je), delati klas(e), dobivati klase, klasíti se, „klasoveti“: grana spicantur Plin.; pt. pf. spīcātus 3
a) (o rastl.) klasje ali klasaste konice imajoč (noseč), klasàt, klasnát, klásast: herbae spicatae Plin., nardum spicatum Vulg.
b) spīcāta testācea „opečno klasje“ = klasasti tlak iz opeke: Vitr., Plin.

Spielschuld, die, dolg iz igre na srečo

spill^*3 [spil] prehodni glagol & neprehodni glagol
preli(va)ti (se), razliti (se), izliti (se) (out)
raztresti
navtika odvzeti veter (jadru)
domačno vreči koga iz sedla ali vozila
sleng izgubiti (denar na stavah)
ameriško, sleng izklepetati, izdati (tajnost)

to spill s.o.'s blood prelivati kri
to spill money zapraviti, izgubiti denar (pri stavah)
to spill the beans ameriško, sleng izdati tajnost, vse priznati
to spill salt raztresti sol
the horse spilt him konj ga je vrgel iz sedla
it's no use crying over spilt milk figurativno po toči zvoniti je prepozno