zárja (-e) f
1. alba, aurora:
jutranja, večerna zarja l'aurora, il crepuscolo
zarja žari, bledi, ugaša l'aurora risplende, impallidisce, si spegne
2. pren. aurora, alba, albore, principio:
zarja svobode l'alba della libertà
zarja civilizacije gli albori della civiltà
Zadetki iskanja
- zarjavéti (-ím) perf.
1. arrugginire
2. pren. (otrdeti; otopeti) arrugginire, arrugginirsi:
moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli devo muovermi perché non arrugginiscano le giunture
možgani so mu zarjaveli il cervello gli si è arrugginito
3. (porjaveti) abbronzarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai - zarogovíliti (-im) perf.
1. gesticolare, sbracciarsi:
zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde
2. fare chiasso, strepitare:
nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò
3. arrabbiarsi, infuriarsi:
mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia - zarota samostalnik
(skrivni načrt) ▸ összeesküvésmednarodna zarota ▸ nemzetközi összeesküvéspolitična zarota ▸ politikai összeesküvésteorija zarote ▸ összeesküvés-elméletžrtev zarote ▸ összeesküvés áldozataodkriti zaroto ▸ összeesküvést leleplezzarote in atentati ▸ összeesküvések és merényletekkovati zaroto ▸ kontrastivno zanimivo összesküvést sző, összeesküvést szőMu bo uspelo pravočasno razkriti smrtonosno zaroto? ▸ Sikerül idejében felismernie a halálos összeesküvést?
V filmu je laže govoriti o zaroti, kakor pa prijateljem v obraz povedati, da si jih izdal. ▸ Könnyebb egy filmben összeesküvésről beszélni, mint a barátoknak a szemébe mondani, hogy elárultad őket.
Sopomenke: spletka - zasadíti (-ím) | zasájati (-am)
A) perf., imperf.
1. piantare:
zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
zasaditi drevje piantare alberi
2. piantare, ficcare:
zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.
B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce - zaseda|ti1 [é] (-m) mesto: besitzen; ozemlje, sedež: besetzt haben, besetzt halten; kapacitete: auslasten; (prilaščati si) in Beschlag nehmen, mit Beschlag belegen
- zasékati (-am) | zasekávati (-am)
A) perf., imperf.
1. tagliare; intaccare
2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla
3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna
4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada
5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo
6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre
7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio
B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio
2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi - zasenčeváti (-újem) | zasénčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. fare ombra (a), mettere all'ombra, adombrare; coprire d'ombra
2. pren. offuscare, oscurare; eclissare:
napaka, ki zasenčuje prejšnje uspehe un errore che offusca i successi precedenti
3. avt.
zasenčiti, zasenčevati žaromete abbassare i fari
B) zasénčiti si (-im si) perf. refl.
zasenčiti si oči farsi solecchio, farsi schermo agli occhi - zasénčiti ombrager, couvrir d'ombre, donner de l'ombre à ; (luč) masquer, voiler, baisser ; (luči pri avtu) baisser les phares, mettre les feux de croisement, se mettre en code
zasenčiti si oči z roko se protéger les yeux du soleil avec la main
zasenčiti koga (figurativno) éclipser, effacer, supplanter quelqu'un - zasijáti (-síjem) perf.
1. splendere, risplendere
2. pren. risplendere, brillare:
oči so mu zasijale od veselja i suoi occhi brillarono di gioia
3. pren. apparire, comparire, disegnarsi:
med drevjem je zasijala jasa in mezzo agli alberi si disegnò una radura
4. pren. (zablesteti) segnalarsi, distinguersi:
zasijal je z izvirnimi dognanji na področju mikrobiologije si segnalò con originali scoperte nel campo della microbiologia - zaskrbljèn anxious, alarmed, concerned (ob, gledé about, za for); apprehensive (of); preoccupied
biti zaskrbljèn gledé, za to be anxious about
zaskrbljèn sem za njegovo zdravje his health worries me
preveč si zaskrbljèn! you worry too much! - zaslánjati (-am) | zasloníti (-im) imperf., perf.
1. schermare
2. coprire:
blešči se, zato si zaslanja oči la luce è forte e così si copre gli occhi con la mano
3. chiudere
4. velare, chiudere la vista:
drevesa zaslanjajo pogled gli alberi chiudono la vista - zasledováti (-újem) imperf.
1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo
2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo
3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato
4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza
5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero
6. perseguire (uno scopo) - zaslepíti (-ím) | zaslépljati (-am) perf., imperf. ➞ slepiti
1. accecare, abbacinare, abbagliare:
žarometi so ga zaslepili è stato abbagliato dai fari
2. pren. accecare:
jeza ga je zaslepila l'ira lo accecò
3. pren. ingannare, illudere:
niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam non si lasciarono ingannare dalle false promesse - zasloníti to screen; to shade
zasloníti si oči z roko to shade one's eyes with one's hand - zaslug|a ženski spol (-e …) der Verdienst
red zaslug der Verdienstorden
nagrada za zasluge v kulturi der Kulturpreis
medalja za zasluge die Verdienstmedaille
odlikovanje za zasluge das Verdienstkreuz
po zaslugi dank (po zaslugi tvojega očeta dank deinem Vater)
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um - zaslúga merit; (zasluženje) deserts; worth; credit
po tvoji zaslúgi thanks to you
po zaslúgah deservedly
lastiti si zaslúge za to take credit for
šteti, pripisovati komu v zaslúgo to credit someone with
šteti si v zaslúgo to make a merit of
imeti, pridobiti si zaslúge to deserve well (za of)
ima zaslúge za domovino he has deserved well of his country, he has served his country well
nagraditi koga po njegovih zaslúgah to reward someone according to his merits
pripisovati si, lastiti si zaslúgo za iznajdbo to claim for oneself the credit for a discovery
v glavnem je njegova zaslúga, da... it's largely owing to him that... - zaslúga mérite moški spol
po vaši (njegovi) zaslugi selon vos (ses) mérites, comme vous l'avez (il l'a) mérité, grâce à vous (lui)
pridobiti si zasluge za kaj bien mériter de quelque chose, faire beaucoup pour quelque chose
šteti si kaj v zaslugo s'attribuer (ali s'octroyer) le mérite de quelque chose
njemu gre zasluga za c'est à lui que revient le mérite de - zaslúga mérito m
po zaslugi merecidamente
pridobiti si zasluge za merecer bien de
šteti si kaj kot (v) zaslugo atribuirse como mérito
to ne zmanjšuje njegovih zaslug eso no le quita mérito - zaslúžiti to earn, to gain (z delom by work); (kazen, pohvalo) to merit, to deserve, to be worthy (of), to be entitled (to), to have a right (to)
zaslúžiti mnogo denarja to earn a lot of money
zaslúžiti kazen to deserve punishment
on zasluži pomoč he deserves helping
zasluži, da zmaga he deserves to win
upal je, da bo pri tem kaj zaslužil he hoped to make some profit by it
ta denar sem (si) zaslužil s poštenim delom I earned this money by honest labour
on je to popolnoma zaslužil he has fully deserved it
dobiti, kar smo zaslužili to meet with one's deserts, to get one's deserts