Franja

προ-τρέπω (gl. τρέπω) 1. act. in pass. a) obračam kam, vodim kam; b) ženem, spravljam, priganjam, vzpodbujam k čemu ἐπί, πρός τι, silim τινὰ ἀνάγκῃ τῇδε. 2. med. a) obračam se k čemu, odpravim se, grem kam ἐπί τι, ἐπί τινος; b) obračam se na koga (s prošnjo) τινί; c) vdam se, prepustim se ἄχει; d) = act. priganjam, opominjam, izpodbadam, izpodbujam τινά, εἰς, πρός τι, inf., εἴπας τὰ κατὰ τὸν Τέλλον.

προὔργου (skrč. iz πρὸ ἔργου) važen, koristen, pospešljiv, priležen, priličen, προὔργου τι ποιῶ napredujem v čem; comp. προὐργιαίτερος 3 koristnejši, važnejši, τὰ ἐμαυτοῦ προὐργιαίτερον ποιοῦμαι bolj gledam na svojo korist.

προ-φαίνω [gl. φαίνω, pf. pass. 3 sg. προπέφανται, aor. pass. pt. προφανείς] I. act. tr. in pass. 1. (po)kažem, storim, da se kaj pokaže, spravljam na svetlo (na dan) τέρατα; σκέλη οὐρανῷ iztegujem, molim noge proti nebu; izrečem, izgovorim. 2. naprej na-, oznanjam, omenjam, razodevam, pomenim φάσμα, obetam, prorokujem τί τινι. II. act. intr. in med. z aor. pass. 1. od daleč sem viden, se po-, prikazujem, svetim, sijem σελήνη; jasno se pokažem, προπέφανται popolnoma svetlo (jasno) je, οὐδὲ προὐφαίνετ' ἰδέσθαι tudi ni bilo svetlo (da bi mogli videti). 2. nastanem, pridem na dan, pojavim se, προὐφάνη κτύπος se je zaslišal.

προ-φέρω in med. [gl. φέρω; praes. cj. 3 sg. ep. προφέρῃσι] nosim pred kom I. trans. 1. a) naprej nosim, naprej spravim, odnesem, ugrabim (θύελλα), τί, τινὰ εἴς τι; pren. pospešujem, pomagam μέγα ἐς τὸ κτήσσαθαι; b) prinašam, donašam μάστακα. 2. a) pripeljem pred koga, privedem σφάγια; spravim na dan, kažem, dokažem μένος, začnem πόλεμον; ἔριδα kažem vnemo, spuščam se v tekmo; b) navajam, omenjam μῦθον, ξυνωμοσίαν; javljam, zapovedujem (o proročišču); ὀνείδεα obkladam (obsipam) s psovkami; c) predlagam, nasvetujem, ponujam ἔριδα; d) očitam, oponašam komu kaj τινί τι, δῶρα. II. intr. odlikujem se, presegam, nadkriljujem τινός τινι, εἴς τι z ozirom na kaj, v čem.

προ-φεύγω [aor. opt. 2 sg. ep. προφύγοισθα] odbežim, ubežim τί, uidem.

προ-φράζω ion. naprej ali odkrito povem, rečem τί τινι.

προ-φωνέω 1. storim, da se razlega, da se glasi, da odmeva, ἠχώ klic. 2. javno zapovedujem, velevam τί ali inf.

προ-χωρέω 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram πρός, εἴς τι, ἐπί τινα, ἐπ' οἴκου grem domov, prihajam. 2. pren. napredujem, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, τὰ ἱερά žrtve se posrečijo, so ugodne. – impers. προχωρεῖ (μοι) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno, mogoče je, uspeva; ἐγένετο πορεύεσθαι ἔχοντι ὅ τι προχωροίη(sc. ἔχειν) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi.

πταίω [Et. iz kor. peta, valiti se, sor. πέτομαι. – Obl. fut. πταίσω, aor. ἔπταισα, pf. ἔπταικα]. 1. zadenem ob kaj, trčim, spotaknem se πρός τι. 2. a) grešim, pregrešim se; b) omahnem, zabredem v nesrečo ἔν τινι NT; sem nesrečen, poražen sem, podležem, περὶ Μαρδονίῳ v boju z Mardonijem.

πτοέω, πτοιέω ep. ion. [pf. ἐπτόημαι] 1. act. a) (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah; b) očaram. 2. pass. a) prestrašim se, plašim se, bojim se; b) strastno sem razburjen, sem nemiren, hlepim, drhtim po čem εἰς, ἐπί τι; τὸ πτοηθέν blaznost.

πτοίησις, εως, ἡ strah NT, bojazen, strast, gorečnost, vnema περί τι.

πτῡ́ρω plašim, strašim; pass. plašim se, bojim se τί; dam se ostrašiti NT.

πτωσκάζω ep. = πτώσσω; intr. sem v strahu, skrivam se od strahu, trepetam, bežim pred kom ὑπό τινι, kam ὑπό τι, κατά τι.

πτωχεύω (πτωχός) 1. intr. sem berač NT, beračim, prosim. 2. trans. izprosim, priberačim kaj τί.

πυνθάνομαι [fut. πεύσομαι, aor. ἐπυθόμην, pf. πέπυσμαι, ep. aor. 3 pl. πυθοίατο, 3 sg. redupl. πεπύθοιτο, pf. 2 sg. πέπυσσαι, ion. aor. imp. πύθευ, πυθεῦ] 1. povprašujem, poizvedujem, vprašujem, τί, τινά, τινός, ὑπέρ, περί τινος po kom (čem), τὶ διὰ τινος s pomočjo česa; pri kom τινός, παρά τινος. 2. izvem, za-, doznam, slišim, zapazim; pogosto s perf. pomenom = izvedel sem, vem; veže se: a) z acc. osebe ali stvari: ἐπύθοντο μετὰ Τρώεσσιν Ἄρηα opazili so, da je Ares s Trojanci, κτύπον, κέλαδον; b) s ὅτι: τὸν ἐπιόντα πυνθάνεαι, ὅτι Πέρσης ἀνὴρ μέλλει; c) z acc. part.: εἰ πυθοίατο συλῶντα τἀμά ko bi slišale, kako si plenil, kar je mojega, τὸν Κῦρον προσελαύνοντα da se Kir približuje, πυθόμην ταύτην ὁδὸν ὁρμαίνοντα da je namerjal to pot; d) z acc. c. inf. πλοῖα προσπλεῖν; e) z gen. osebe ali stvari, o kateri kaj slišimo: πατρός o očetu, Αἴαντος, μάχης, tudi z gen. part. οὔπω πυθέσθην Πατρόκλοιο θανόντος da je Patrokel umrl; περί τινος, περὶ τῶν ὀφίων; f) z gen. osebe, od katere kaj slišimo: οὐ γὰρ ἂν πύθοιό μου nikdar ne boš slišal od mene; namesto gen. stoji tudi παρά τινος, παρὰ πυρσῶν po ognjenih znamenjih, ἔκ τινος gen. part. stoji, ako se kaj izve neposredno, acc. part., ako izvemo kaj posredno (od drugih) kot gotovo; acc. c. inf. pa, ako izvemo kot (negotovo) vest.

πωλέομαι d. m. [Et. prv. pom. gibati se, sor. πολέω in πέλομαι. – Obl. ep. 2 sg. πωλέ' (= πωλέεαι), impf. iter. πωλέσκετο; ion. praes. πωλεῦμαι, pt. πωλεύμενος, impf. πωλεύμην] zahajam kam, pogosto prihajam kam εἴς τι, ἐπί τι, μετ' ἄλλους občujem s kom.

ῥέπω [Et. iz ϝρέπω, kor. werp, gl. ῥάπτω. – Obl. fut. ῥέψω, aor. ἔρρεψα, ep. impf. ῥέπον]. 1. nagibam se, spuščam se, padam (o tehtnični skledici), odločujem, dobivam premoč, zmagujem ταῦτα ῥέψειν ἔμελλε, αἴσιμον ἦμάρ τινος njegova usoda se je odločila. 2. nagibam se kam, obračam se, zadenem koga ἐπὶ τι, φιλεῖ γὰρ τοῦτο μὴ ταύτῃ ῥέπειν to se navadno ne odloči tako, σαφῶς τοῦτ' ἔστι τοὔργον εἰς ἐμὲ ῥέπον jasno je, da bodo mene (ob)dolžili umora.

ῥύομαι d. m. [fut. ῥῡ́σομαι, aor. ἐρρυσάμην, ep. praes. inf. ῥῦσθαι, impf. iter. 2 sg. ῥύσκευ, aor. ῥυσάμην (tudi σσ), impf. 3 pl. ῥύατο, aor. 3 sg. ἔρρῡτο; NT aor. ἐρυσάμην, pass. ἐρύσθην] 1. k sebi potegnem, rešim, odrešim, osvobodim τινά, τί, ἔκ τινος, ὑπέκ τινος iz česa, ἀπὸ τοῦ πονηροῦ hudega NT, τινὰ μὴ κατθανεῖν smrti; νόσου ozdravim, ἐκ δουλοσύνης iz sužnosti, ἐπί τινι pod kakimi pogoji; ὁ ῥυόμενος odrešenik NT. 2. a) varujem, branim, ščitim, ὑπό τινος pred kom; b) popravim αἰτίας ἔργῳ; c) zakrijem μήδεα; d) zadržujem, oviram Ἠῶ.

ῥώννῡμι [fut. ῥώσω, aor. ἔρρωσα, pass. pf. ἔρρωμαι, aor. ἐρρώσθην] 1. act. napravljam koga močnega, krepim, krepčam, jačim, osrčujem τὶ εὐανδρίᾳ. 2. pass. a) postanem močen, okrepim se, ojačim se; pf. ἐρρῶσθαι močen, mogočen, zdrav, krepek biti, ἔρρωσο bodi zdrav, z Bogom, zdravstvuj NT; ἐρρῶσθαί τινι λέγω poslovim se od koga, odslovim (ne maram se več z njim prerekati); b) odločen, srčen sem, poganjam se, trudim se (na vso moč) εἰς τὸν πόλεμον.

σαθρός 3 1. trohnel, trhel, počen. 2. pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) σαθρόν τι slabost, boječa (malodušna) misel.