Franja

soak [sóuk]

1. samostalnik
namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
pogovorno popivanje
sleng pijanec
sleng težak udarec
sleng zastavitev, zastava

to put in soak zastaviti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
sleng opijaniti (koga)
pogovorno piti ga, biti pijanec
sleng kaznovati (koga)
ameriško, sleng natepsti, pretepsti
figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
sleng zastaviti (kaj)

to soak o.s. into zatopiti se v
to soak through a filter pronicati skozi cedilo
I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
soaking wet popolnoma premočen
he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
the path is soaked steza je razmočena
blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se

soap opera [sóupɔ́pərə] samostalnik
ameriško, pogovorno sentimentalna (radijska ali televizijska) igra v nadaljevanjih; serija sentimentalnih iger, navadno iz družinskega življenja

socialite [sóušəlait] samostalnik
ameriško, pogovorno pripadnik višjih krogov (imenitne družbe); salonski lev; dama iz višjih krogov

sōcītēs -ae, m (tuj. συκίτης) smokvovo (smokvino) vino, vino iz smokev, smokvovec: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.

solado moški spol, soladura ženski spol tla iz plošč; oblaganje, pokrivanje (poda, tal)

Solī -ōrum, m (Σόλοι) Sóli

1. primorsko mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Pompeiopolis, grška kolonija, rojstni kraj stoika Hrizipa (Chrysippus), grškega komediografa Menandra in grškega zvezdoslovca Arata: Ci., L. — Soobl. Soloe -ōrum, m Sóli: Mel., Plin., M. — Od tod
a) adj. Solensis -e sólski, iz Sólov izhajajoč (prihajajoč, doma, po rodu), kot subst. m Sólec, Solán: Bion Solensis, Aristomachus Solensis Plin.; v pl. Solēnsēs -ium, m Sólci, Soláni, preb. Sólov: Ci.
b) subst. Sole͡us -eī, m (Σολεύς) Sólec, Solán: Bion Soleus Varr., Milon Soleus Plin.

2. mesto na Cipru: Plin. (z obl. Soloe).

solidification [-kasjɔ̃] féminin strditev; sprememba iz tekočega v trdno stanje

solidification d'une substance par le froid strditev telesa zaradi mraza

solitaire [səlitɛ́ə] samostalnik
en sam, velik drag kamen (npr. briljant v prstanu); manšetni gumb iz enega kosa
ameriško pasjansa (igra s kartami, ki jo igra samo en igralec s samim seboj); (redko) samotar

solli-ferreum -eī in sōli-ferreum -eī, n (sollus [stlat.] = totus in ferrum) izstrelek v celoti iz železa, železni izstrelek, železno metalo: P. F., ut emissis soliferreis falaricisque gladios strinxerunt L., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea … Gell., unde tela quaedam solliferria vocantur tota ferrea Fest., item Livius sollicuria, in omni re curiosa; et solliferreum genus teli, totum ferreum Fest.

soltar [-ue-, pp suelto] odvezati, iz-, s-pustiti (na prostost); izstreliti; izdati (denar); rešiti (uganko)

soltar una carcajada zakrohotati se
soltar una dificultad odstraniti težavo
soltar juramentos psovati, zmerjati, preklinjati
soltar (el) llanto v jok planiti
soltar piropos komplimente delati
soltar la risa (glasno) se zasmejati
soltar una sandez izblekniti nesmisel
soltar tacos (surovo) preklinjati
soltar la voz glas dvigniti
soltarse odvezati se, oprostiti se
soltarse a andar shoditi (otrok)
se le ha soltado la sangre kri se mu je ulila
se le soltó esta palabra ta beseda mu je ušla

somehow [sʌ́mhau] prislov
nekako; iz nekega razloga

somehow or other tako ali tako, kakorkoli, ne vem kako; iz kateregakoli razloga

somewhy [sʌ́mwai] prislov
zastarelo iz tega razloga

sond(e)ar sondirati, preiskovati; pomorstvo meriti s svinčnico; figurativno vleči kaj iz koga

Sonnensegel, das, senčilo iz jadrovine; Raumflug: sončno jadro

sonsacar [c/qu] skrivaj izmakniti, ukrasti; koga izpraševati, zvijačno iz koga kaj izvabiti

Sōra -ae, f Sóra, najsevernejše mesto Volskov v Laciju ob desnem bregu reke Liris (še dandanes imenovano Sora): L., Sil., Iuv. Od tod adj. Sōrānus 3 sórski, soránski, iz Sóre prihajajoč: ager, transfuga L., augur Ci. (porogljivo zaradi praznoverja prebivalcev Sore). Kot priimek, npr.

1. Q. Valerius Soranus Kvint Valerij Soran, govornik in pesnik: Ci.

2. Servilius Barea Soranus Servilij Barea Soran, consul suffectus l. 52 po Kr.: T.

3. Dis pater Soranus Serv. oče Dit Sorski (Soranski).

sorbet [sɔ́:bət] samostalnik
šerbet, z ledom ohlajena pijača iz oranžnega soka, sladkorja in dišav

sorbet [sɔrbɛ] masculin šerbet, z ledom ohlajena pijača iz sadnih sokov, sladkorja in dišav; vrsta sladoleda (z dodatkom likerja)

sorbet au citron, au café citronov, kavin šerbet

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

sottisier [sɔtizje] masculin zbirka smešnih stavkov, nabrana iz del kakega pisatelja, kake slavne osebe