Franja

beugler [bœgle] verbe intransitif, verbe transitif mukati; tuliti

il fait beugler son poste de radio na ves glas ima odprt svoj radijski aparat

bighellonare v. intr. (pres. bighellono) lenariti; postopati:
bighellonare per le strade tutto il giorno ves dan postopati

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

bitten [bítn] pretekli deležnik od bite

to be bitten biti osleparjen
once bitten twice shy kdor se opeče, je drugič previden
bitten with navdušen za, ves nor na, zaljubljen v

bivša samostalnik
(nekdanja partnerica) ▸ ex, ex-barátnő, volt barátnő, excsajNeki fant mi je na primer ves čas govoril, da je bila pa njegova bivša res prava. ▸ Az egyik srác például állandóan arról beszélt, hogy az exe tényleg az igazi volt.
Če reče moški, da je bil seks z bivšo slab, zanesljivo laže. ▸ Ha egy férfi azt mondja, hogy az ex-barátnőjével rossz volt a szex, biztosan hazudik.
Videti svojega dragega med neobveznim in čisto prijateljskim pogovorom z njegovo bivšo je lahko izredno pomirjujoče. ▸ Látni a kedvesedet egy kötetlen és teljesen baráti beszélgetés közben a volt barátnőjével rendkívül megnyugtató tud lenni.

blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

el blanco del ojo beločnica
carpintero de blanco mizar
de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
en blanco nepopisan, prazen
dar en el blanco pravo pogoditi
dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
pasar en blanco zamuditi (priložnost)
poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha

blážen blessed, blest, blissful, happy

biti ves blážen to be in the seventh heaven, to be in high spirits, pogovorno to be over the moon
to so bili bláženi časi those were the days
razglasiti za bláženega to beatify
razglašen za bláženega beatified

blážen heureux, bienheureux, radieux, ivre de bonheur, ravi

ves je blažen il est transporté de joie, il nage dans la joie; familiarno il est aux anges

blaženost samostalnik
1. (občutek sreče) ▸ üdvösségČe ste ves čas napeti, ne morete doseči stanja blaženosti in blaginje. ▸ Állandó feszültség mellett nem érhető el az üdvösség és a jólét állapota.

2. religija (o stanju po smrti) ▸ üdvösség

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev

bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem)

blokira|ti (-m) blockieren; račun, cesto: sperren; celo četrt: absperren; tehnika sperren, arretieren; abblocken, blockieren
blokira račun das Konto sperren
blokira ves promet [lahmlegen] lahm legen

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

blokírati to blockade, to block (up, off), vojska to blockade; (denar) to freeze; tiskarstvo to turn letters; radio to jam

blokirana lastnina frozen assets
ves moj denar je blokiran all my money is tied up

boire² [bwar] masculin pitje; pijača

le boire et le manger pijača in jedača
(familier) en perdre le boire et le manger biti popolnoma zaposlen s čim, ves zaskrbljen

boksati se povratni glagol
neformalno (prerekati se) ▸ hadakozik, viaskodik
Župan meni, da je še vedno ključno vprašanje, ali smo med seboj pripravljeni sodelovati ali pa se boksati. ▸ A polgármester szerint még mindig kulcskérdés, hogy készen állunk-e az együttműködésre vagy csak viaskodunk.
Umetniki pa smo drugačni. Res se med sabo boksamo, toda pobijamo se ne. ▸ Mi, művészek mások vagyunk. Igaz, hogy hadakozunk, de nem gyilkoljuk egymást.
Občina je za ves širni teren dala eno samo kolo zame in še za kurirko in potem sva se vedno boksali zanj, zato sem hodila večinoma peš. ▸ A községtől egész hétre csak egy közös kerékpárt kaptunk a női futárral, ezért mindig csatáznunk kellett érte, így többnyire gyalog közlekedtem.

bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.

bourlinguer [burlɛ̃ge] verbe intransitif, marine boriti se z valovi in z vetrom; pluti (po vseh morjih); figuré, populaire mnogo potovati

il a bourlingué dans tout l'Extrême-Orient oblezel je ves Daljni vzhod

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!