Franja

ustávnost constitutionality

varstvo ustávnosti protection of constitutionality

vajen|ec moški spol (-ca …)

1. der Lehrling; der Lehrjunge; v gospodarstvu: der Auszubildende (ein -r), der Azubi; -lehrling (čevljarski Schusterlehrling, ključavničarski Schlosserlehrling, kuharski Kochlehrling, zidarski Maurerlehrling); -junge (čevljarski Schusterjunge, mornarski Schiffsjunge)
natakarski vajenec der Pikkolo
pravno varstvo vajencev der Lehrlingsschutz
šolanje vajencev die Lehrlingsausbildung
mesto za vajenca die Lehrlingsstelle
obrat, ki izobražuje vajence der Lehrbetrieb

vēlāmentum -ī, n (vēlāre)

1. ogrinjalo, pokrivalo, pregrinjalo, odelo, odevalo, odeja: Sen. ph., Cu.; pren.: quaerentes libidinibus suis patrocinium aliquod ac velamentum Sen. ph. pokrivalo, rjuho.

2. occ.
a) v pl. volnen ovoj, volneni trakovi, ovoj oljčnih vejic, preveza (= (pri)prošnje znamenje), s katero so prosilci za milost in varstvo povezovali oljčne vejice tako, da so konci preveze prosto viseli in prekrivali roke: ramos oleae ac velamenta alia supplicum porrigentes L., velamenta supplicum, ramos oleae, porrigentes L., oratores cum infulis et velamentis ad Romanum miserunt L., velamenta manu praetenderis supplice O., velamenta et infulas praeferentes T.
b) medic. t.t. ovoj, ovojnica: velamentum infantis intus fuit Cels., propria utrique testiculo velamenta Cels. tunicas, quae testiculos ambiunt, velamenta vocat Cels., estque id aliquanto melius velamentum cerebro quam caro Cels.

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

visoka voda ženski spol das Hochwasser
škoda zaradi visoke vode der Hochwasserschaden
nevarnost visokih voda die Hochwassergefahr
odtok visokih voda der [Hochwasserabfluß] Hochwasserabfluss
varstvo pred visokimi vodami der Hochwasserschutz
nasip za visoko vodo der Hochwasserdeich, Flutdeich

vitta -ae, f (sor. z viēre)

1. naglavna obveza (poveza), naglavni trak (povoj), šapelj
a) darilnih živinčet in za darovanje namenjenih oseb: O., Iuv. idr., auro vittisque velatus iuvencus V., vittae deûm (bogovom posvečene), quas hostia gessi V.
b) svečenikov in svečenic, tudi pesnikov in drugih svetih mož: Lucan., Val. Fl. idr., Anius niveis circumdata tempora vittis concutiens et tristis ait O., Phoebi sacerdos … vittis redimitus tempora V., Helenus … exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V. (ker hoče prerokovati), his niveā cinguntur tempora vittā V.
c) poštenih svobodnorojenih žena in deklic: Pl., Pr. idr., vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., crinales vittae O., quamvis vittae careatis honore O., vittae tenues, insigne pudoris O.

2. obvezilo, poveza, obvezilnica, ovojni trak (na posvečenih stvareh)
a) okrog žrtvenika ali dreves: molli cinge haec altaria vittā V., stant Manibus arae, caeruleis maestae vittis V., quercum vittae sertaque cingebant O.
b) volneni trak, s katerim so ovijali veje prosilci za varstvo, milost ali pomoč: vittā comptos voluit praetendere ramos V., praeferimus manibus vittas ac verba precantia V., audierat laurumque manu vittasque ferentem O., decorae (= decoratae) supplice vittā H.

zaúpati (-am)

A) imperf., perf.

1. fidarsi di, aver fiducia in:
slepo komu zaupati aver cieca fiducia in qcn.
zaupati bratu, v brata fidarsi del fratello

2. confidare:
zaupati komu skrivnost confidare a qcn. un segreto

3. affidare:
zaupati komu odgovorno nalogo affidare a qcn. un compito di grande responsabilità
zaupati komu kaj v varstvo affidare in custodia qcs. a qcn.

B) zaúpati se (-am se) imperf., perf. refl. confidarsi con qcn., aprirsi con qcn.; sfogarsi con qcn.

zavarovanj|e² srednji spol (-a …)

1. zdravstveno, pokojninsko: die Versicherung
pokojninsko zavarovanje die Altersversorgung, die Rentenversicherung, Pensionsversicherung
dopolnilno zavarovanje Zusatzversicherung
družinsko zavarovanje Familienversicherung
kmečko starostno zavarovanje die Altershilfe
obvezno socialno zavarovanje die Sozialversicherungspflicht
privatno zavarovanje Privatversicherung
prostovoljno zavarovanje, zamozavarovanje Selbstversicherung
socialno zavarovanje Sozialversicherung (kratica SV)
starostno zavarovanje Altersversicherung
prispevek za socialno zavarovanje der Sozialversicherungsbeitrag
prispevek za zdravstveno zavarovanje der Krankenkassenbeitrag
skleniti zdravstveno zavarovanje krankenversichern
za kar je/ni obvezno zdravstveno zavarovanje krankenversicherungspflichtig/nichtkrankenversicherungspflich- tig
čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
obveznost zdravstvenega zavarovanja die Krankenversicherungspflicht

2. ustanova: die Versicherungsanstalt, die Krankenkasse (področno zdravstveno Allgemeine Ortskrankenkasse), der Versicherungsträger
zavod za pokojninsko zavarovanje die Rentenversicherungsanstalt, Pensionsversicherungsanstalt
zavod za socialno zavarovanje die Sozialversicherungsanstalt
dajatev socialnega zavarovanja die Sozialleistung
zdravnik socialnega zavarovanja der Kassenarzt

3. (zavarovalno varstvo) der Versicherungsschutz

zavod moški spol (zavóda …)

1. die Anstalt, das Institut (pogrebni Bestattungsinstitut, Bestattungsanstalt, Beerdigungsinstitut, Leichenbestattungsanstalt, učni Lehranstalt, za pokojninsko zavarovanje Pensionsversicherungsanstalt, za slepe Blindenanstalt, za socialno zavarovanje Sozialversicherungsanstalt, za zdravljenje alkoholikov die Trinkerheilanstalt, za zdravljenje zasvojenosti Entziehungsanstalt), die Einrichtung, die Institution

2. v državni upravi: das Amt (geodetski Vermessungsamt, hidrometeorološki Wetteramt, veterinarski Veterinäramt, za planiranje Planungsamt, za zaposlovanje Arbeitsamt, za zdravstveno varstvo medicina Gesundheitsamt)
zavod za šolstvo/izobraževanje die Unterrichtsbehörde, das Schulamt

3. denarni: das Institut ( Bankinstitut, Geldinstitut), die Kasse
kreditni zavod das Kreditinstitut, die Kreditanstalt, Darlehenskasse

4.
pravo kazenski zavod die Justizvollzugsanstalt, Strafvollzugsanstalt, Haftanstalt
kazensko poboljševalni zavod Strafbesserungsanstalt
vzgojni zavod die Erziehungsanstalt, das Heim
gojenec zavoda der Heimzögling
vodja/direktor zavoda der Heimleiter
vodstvo zavoda die Heimleitung
mesto v zavodu der Heimplatz

zdravstven pridevnik
1. (o zdravstvu) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: kartica zdravstvenega zavarovanja, zdravstvena blagajna, zdravstvena kartica, zdravstvena postaja, zdravstvena služba, zdravstvena storitev, zdravstvena ustanova, zdravstvena zavarovalnica, zdravstvena šola, zdravstveni delavec, zdravstveni dom, zdravstveni inšpektor, zdravstveni inšpektorat, zdravstveni sistem, zdravstveni svet, zdravstveni tehnik, zdravstveni zavod, zdravstveno osebje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje

2. (o zdravju ali zdravljenju) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: zdravstvena nega, zdravstvena oskrba, zdravstvena preventiva, zdravstveni pregled, zdravstveni turizem

zdravstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ egészségügySopomenke: zdravstveno varstvo
Povezane iztočnice: osnovno zdravstvo

znamk|a¹ ženski spol (-e …) die Marke (tudi avtomobila, cigaret ipd.)
blagovna/poslovna znamka das Warenzeichen, Markenzeichen, der Markenname, die Schutzmarke
tovarniška znamka Fabrikmarke
trgovinska/blagovna znamka Handelsmarke
znamka za kakovost die Güteklasse, das Gütezeichen
svetovna znamka die Weltmarke
znamka porcelana Porzellanmarke
varstvo blagovnih znamk der Zeichenschutz
zaščita blagovnih znamk pravo der Markenschutz
blago brez znamke weiße Ware
imetnik blagovne znamke der Markeninhaber
blago z znamko das Markenerzeugnis, der Markenartikel
naprava z blagovno znamko das Markengerät

zoōfilo

A) agg.

1. ki ljubi živali:
società zoofila društvo za varstvo živali

2. bot. zoohoren

B) m ljubitelj živali

zunanja podoba ženski spol das Bild, der Anblick; mesta: das Stadtbild, kraja, naselja: Ortsbild; človeka: der Habitus
varstvo zunanje podobe kraja die Ortsbildpflege

zvez|a⁵ [é] ženski spol (-e …) društev: der Verband (deželna Landesverband, krovna Dachverband, nogometna Fußballverband, plavalska Schwimmverband, regionalna/pokrajinska Regionalverband, sindikalna Gewerkschaftsverband, strokovna Fachverband, športna Sportverband, mladinskih organizacij Jugendverband, novinarjev Journalistenverband, slepih Blindenverband, za varstvo narave Naturschutzverband), Zentralverband; der Bund (Nemška sindikalna zveza Deutscher Gewerkschaftsbund, prostozidarska Freimaurerbund)
Avtomoto zveza der Automobilklub

žen|a [ê] ženski spol (-e …) die Frau (farmarjeva Farmersfrau, najljubša Lieblingsfrau, pastorjeva Pfarrfrau, ribičeva Fischerfrau, stranska Beifrau, Nebenfrau)
zakonska žena die Ehefrau, die Ehegattin
bela/žalik žena weiße Frau
dan žena der Frauentag
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
podoba žene das Frauenbildnis
figurativno blažen med ženami Hahn im Korb
vzeti za ženo heiraten, zur Frau nehmen, heimführen
imeti za ženo zur Frau haben

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

εἶλαρ, τό (samo nom. in acc.) [Et. ϝελ-ϝαρ, kor. wel; gl. εἰλύω in εἰλέω] ep. varstvo, zaščita, obramba, zavetje τινός.