Franja

volapié moški spol

a volapié brez trdnih tal
de un volapié v hipu
matar a volapié (bikob) mirno stoječega bika nabosti v diru

volley¹ [vɔ́li] samostalnik
vojska salva; volej
figurativno toča, ploha, naliv (besed, kletvic); vihar (klicev odobravanja)
šport odboj žoge, preden pade na tla

a volley of stones toča kamenja
a volley of ten salva iz 10 topov
a volley of oaths toča kletvic
volley-ball šport vrnitev, odboj žoge, preden se dotakne tal
half volley vrnitev, odboj žoge, kakor hitro se dotakne tal

votar zaobljubiti; glasovati; preklinjati

votar levantando la mano glasovati z dviganjem rok
votar por aclamación voliti z vzklikom
derecho de votar volilna (glasovalna) pravica
¡voto a Cristo! ¡voto a Dios! pri bogu! bogme! madona!
¡voto a tal! ¡voto va! gromska strela! hudiča!

vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
socialno vprašanje cuestión social
viseče vprašanje cuestión pendiente
na vprašanje a la pregunta
(to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
obsuti z vprašanji asediar a preguntas
odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta

vŕh¹ (drevesa itd.) top; (gore) summit, peak; pinnacle; apex, pl -es, apices

na vŕhu (zgoraj) on top of, at the top of, atop
z vŕha from the top
na vŕhu lestve at the top of the ladder
vŕh strehe the top of the roof
vŕh glave the top of the head
vŕh gore the top of a mountain
vŕh stene, zidú the top of a wall
vŕh trikotnika the apex of a triangle
konferenca (sestanek) na vŕhu politika summit conference (meeting)
biti na vŕhu drevesa to be at the top of the tree
z vŕha do tal from top to bottom
doseči vŕh to reach the top, tehnika to reach the peak

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

vzdígniti lever, élever, soulever

vzdigniti se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre quelqu'un
vzdigniti se od tal, z vode (letalo) décoller; (z vitlom) hisser, faire monter, lever (un fardeau)
vzdiguje se mi j'ai la nausée (ali des nausées), j'ai mal au cœur, j'ai envie de vomir
vzdigniti hišo za nadstropje surélever (ali exhausser) une maison d'un étage
z naporom vzdigniti soulever avec peine, arracher du sol
vzdigniti prah soulever de la poussière
vzdigniti mnogo prahu (figurativno) faire beaucoup de bruit

vzlet [è] moški spol (-a …) letalstvo der Start (z vitlom Windenstart), der Abflug, (dvig od tal) das Abheben; balona: der Aufstieg
imeti v pripravljenosti za vzlet klarhalten, startklar halten
letalo za navpičen vzlet in pristanek der Senkrechtstarter
pripraviti za vzlet klarmachen, startklar machen
pripravljen za vzlet startklar, einsatzklar

y in; in sicer

días y días dan za dnem, cele dneve
es una novedad y grande to je novica, in sicer (in to) velika
y eso que čeprav, dasi
¡y tal! seveda! rad verjamem!

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen

zgorél burnt

zgorél do tal burnt to the ground

zgoréti to burn down (ali away, up), to be burnt down; to be destroyed (ali consumed) by fire

zgoréti v pepel to burn to ashes
zgoréti do tal to burn to the ground
njihova hiša je zgorela their house has burnt down (ali has been burnt down)

zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

ἀμφ-ουδίς (οὖδας) adv. ep. na tleh, pri nogah; ἀείρας kvišku, s tal.

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀνα-κλάω [pf. pass. ἀνακέκλασμαι] zaviham (nazaj), upogibljem, vlečem kvišku, izdiram (iz tal).

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἐδαφίζω (ἔδαφος) (po)rušim do tal, poteptam v tla NT.