Franja

syllogismus (synlogismus) -ī, m (tuj. συλλογισμός) silogízem, sklepanje, umski (logični) sklep: Q., Gell., Serv., Macr., M. idr., cur syllogismis agis? Sen. ph., hoc onera relictis ambiguitatibus et syllogismis et cavillationibus et ceteris acuminis inriti ludicris Sen. ph., crebra ἐνϑυμήματα, crebri syllogismi, circumscripti et effecti, quod stilo quoque adsequi magnum est Plin. iun., non modo ad orationes et poemata et historias et praecepta sapientium legenda, sed etiam syllogismos, si perpeti potes, resolvendos? Fr., syllogismus rhetoricus (= enthymema) Q.

synodal [sínədl]

1. pridevnik
cerkev sinodalen, sinodski

2. samostalnik
sinodski sklep

Trugschluß, Trugschluss, der, zmota, zmotni/napačen sklep

Umkehrschluß, Umkehrschluss, der, Recht obratni sklep

Vorsatz, der, namen, namera; Recht naklep; Religion trdni sklep; im Buch: predpapir; Elektrizität predpona; predložek; einen Vorsatz fassen skleniti

vote¹ [vóut] samostalnik
volilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet
zastarelo zaobljuba, vroča želja, molitev

the vote volilna, glasovalna pravica
Army vote izglasovani krediti za vojsko
vote (of credit) v parlamentu izglasovani krediti
the casting vote odločujoči glas
floating vote (negotovi) glasovi nevtralnih poslancev
the Socialist vote socialistični glasovi
a vote of confidence glasovanje o zaupnici
women have the vote ženske imajo volilno pravico
women have been granted the vote ženskam so dali volilno pravico
to cast vote glasovati, oddati glas
to count the votes prešteti (volilne) glasove
to get out the vote pregovoriti volilce, da glasujejo
to give one's vote to (ali for) oddati svoj glas, glasovati za
the Labour vote will increase at the next election delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvah
to have a vote imeti pravico do glasovanja
to propose a vote of thanks to the speaker predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govorniku
to put s.th. to the vote dati kaj na glasovanje
the Government received a vote of confidence vlada je dobila zaupnico
to split one's vote glasovati za dva ali več
to take a vote on a question glasovati o nekem vprašanju

Wahrscheinlichkeitsschluß, Wahrscheinlichkeitsschluss, der, sklep po verjetnosti

Wirbelgelenk, das, Anatomie vretenčni sklep

writ¹ [rit] samostalnik
odločba, odlok, sklep naredba; kar je napisano, pisanje, spis
pravno, zgodovina listina
(= writ of summons) sodni poziv; obtožnica
politika, britanska angleščina razpis parlamentarnih volitev; pismeno dokazilo

writ of assistance ameriško, zgodovina nalog za hišno preiskavo
writ of attachment zaporno povelje (nalog)
writ of ease odlok o izpustitvi iz zapora
writ of execution ukaz o izvršitvi (smrtne obsodbe)
writ of subpoena sodni poziv z grožnjo kazni
Holy Writ, Sacred Writ religija sveto pismo
to draw up a writ napisati, sodni poziv

zakljúčiti zàkljūčīm
1. zaključiti, končati: zaključiti sjednicu, zapisnik
2. skleniti, narediti sklep: iz dvoga se može zaključiti; na sjednici smo zaključili
3. skleniti, pogoditi se: zaključiti mir, primirje
4. skleniti kupčijo: zaključiti ugovor za deset vagona kukuruza

звено n členek v verigi, verižni sklep, člen; oddelek, enota; sestavina

кистевой сустав zapestni sklep

перезаключение n obnovljen sklep; obnovitev (pogodbe)

умозаключать, умозаключить delati, narediti sklep

acordado soglasno sklenjen

acordado m sodni sklep

acte [akt] masculin dejanje; spis, uradna listina, akt; izkaz; pogodba; théâtre dejanje

actes pluriel d'un congrès razprave kongresa
acte d'accusation obtožnica
acte de complaisance usluga
acte de courage pogumno dejanje
acte de folie blazno dejanje
acte de naissance, de mariage, de décès rojstni, poročni, mrliški list
(religion) actes des apôtres zgodbe apostolov
acte du gouvernement, du pouvoir sklep vlade, oblasti
acte de nantissement zastavnica
acte de dernière volonté oporoka
acte notarié notarsko overjena listina
tragédie féminin en 5 actes tragedija v petih dejanjih
être responsable de ses actes biti odgovoren za svoja dejanja
dresser, établir un acte de vente napraviti uradno listino o prodaji
demander acte que ... dati ugotoviti, da ...
donner acte priznati, potrditi
faire acte de pokazati, dokazati
faire acte d'autorité, de bonne volonté dokazati avtoriteto, pokazati dobro voljo
faire acte de candidature nastopiti kot kandidat, kandiditirati
faire acte de présence osebno priti, se pokazati (za kratek čas)
juger les hommes sur leurs actes soditi ljudi po njihovih dejanjih
prendre acte de quelque chose vzeti kaj na uradni zapisnik, figuré vzeti na znanje
je prends acte de votre promesse vzamem na znanje vašo obljubo
traduire en actes ses engagements uresničiti, spremeniti v dejanja svoje (dane) besede

adoptar adoptirati, posinoviti, pohčeriti, posvojiti; odobriti, sprejeti; prisvojiti si

adoptar un medio poseči po sredstvu
adoptar una resolución sklep (resolucijo) sprejeti

amaterizem samostalnik
1. (neprofesionalna dejavnost) ▸ amatörizmus
Praktično sem iz popolnega amaterizma prišla v klub, ki je profesionalen na vseh področjih. ▸ Gyakorlatilag a teljes amatörizmusből egy minden téren profi klubba érkeztem.
Prejel naj bi 15 dolarjev plačila, kar je bilo proti vsem pravilom strogega amaterizma. ▸ Állítólag 15 dollár fizetést kapott, ami ellentmondott a szigorú amatörizmus minden szabályának.

2. izraža kritiko (slabo opravljeno delo) ▸ amatörizmus [rosszul végzett munka] ▸ hozzá nem értés
Gre za obrtniški amaterizem prve vrste. ▸ kontrastivno zanimivo Teljesen hozzá nem értő módon elvégzett kisiparosi munkáról van szó.
Sedanja vlada zelo kritizira ta sklep in ga označuje kot popoln amaterizem. ▸ A jelenlegi kormány erősen bírálja ezt a határozatot, és teljes amatörizmusként tünteti fel.

ancorare

A) v. tr. (pres. ancoro)

1. usidrati, zasidrati

2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

1. usidrati se, zasidrati se

2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.