Franja

Zadetki iskanja

  • nezvést infiel; desleal

    biti sam sebi nezvest renegar de sí mismo
    biti nezvest (v zakonu) ser infiel, faltar a la fidelidad conyugal
  • ničè

    biti niče ser una nulidad, fam ser un cero a la izquierda
  • níčla cero m

    biti ničla (fig) ser (un) cero a la izquierda
    5° pod (nad) ničlo cinco grados bajo (sobre) cero
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

    nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
    nositi žalno obleko llevar luto
    nositi kratke lase llevar el pelo corto
    to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
    nositi pri sebi llevar consigo
    dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
    nositi posledice sufrir las consecuencias
    nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
    nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
    nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
    nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
    nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
    visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro
  • notránjost interior m ; la parte interior (ali íntima) ; fondo m

    v moji notranjosti en lo íntimo de mi ser; en mi fuero interno
  • noxius 3 (noxa)

    1. škodljiv, kvaren, slab: civis Ci., corpora V., spicula, tela O., bis noxia tela Sil., animal Sen. ph., animalia Col. = mrčes, araneus aculeo noxius Plin., venena Cl.; z dat.: crimina noxia cordi V., fumus noxius oculis Hier.

    2. kakega zločina, hudodelstva kriv, kazni vreden, zločinski, hudodelski: urges quasi pro noxio Pl. kakor da bi bil (jaz) zločinec, n. nobilitas S., multos … noxios iudicavit L., n. corda, lumina O., de lapide noxius Col. = malovreden, kazni vreden suženj, homines n. Sen. ph. krivci, hudodelci, zločinci, inter duos noxius, qui ob latrocinia damnati erant Lact.; z gen.: coniurationis T., facinoris Ulp. (Dig.), omnibus omnium (sc. rerum) noxior (po novejših izdajah omnibus reis aerumnosior) Sen. ph. v vsakem oziru bolj kriv; z abl.: in Faliscos eodem noxios crimine vis belli conversa est L. Od tod subst.

    1. noxia -ae, f
    a) škoda, kvar: veneni Plin., noxiae esse alicui Dig. v škodo biti komu, škoditi (škodovati) komu, inpubem praetoris arbitratu verberari noxiamve duplionemve decerni Tab. XII ap. Plin., noxiam ab his factam sarciri Tab. XII ap. Gell., noxiam nocere Dig. ali noxiam committere Dig. škodo prizade(va)ti, škodo narediti (delati), noxia, ut Ser. Sulpicius Rufus ait, damnum significat, apud poëtas autem et oratores ponitur pro culpa Fest.; v pl.: Amm., noxias inferre Plin.
    b) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxia esse Pl. kriv biti (česa), noxiam remittere, in noxia tenere, noxiā carēre Pl., noxiam dimittere Ter., noxiam defendere Ter. odklanjati, zavračati, extra noxiam esse Ter., adeo neminem noxiae paenitebat L., si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxiae fore L. se bo štelo v krivdo, alia omnis penes milites noxia erat L.; v pl.: noxiis vacuum esse Pl., leves noxiae Ter., quod in minimis noxiis … primum quaeritur, quae causa maleficii fuerit, id Erucius in parricidio quaeri non putat oportere Ci., privatae noxiae L.

    2. noxiī -ōrum, m krivci, hudodelci, zločinci: N., S., L., Col., Suet., Aur.

    Opomba: Noxia -ae, f je pogosto inačica za noxa -ae, f; prim. noxa.
  • nulidad ženski spol ničnost, neveljavnost; hiba, nedostatek; nesposobnost

    ser una nulidad biti ničla
  • občeváti comunicar; frecuentar (s kom a alg) ; tener (ali estar en) relaciones con alg; tratar (ali tener trato) con alg

    z nikomer ne občevati no tener trato (ali relaciones) con nadie, no ver nadie
    spolno občevati s kom tener comercio carnal con alg
    zaupno občevati s kom ser íntimo amigo de alg
  • običáj costumbre f ; hábito m

    biti običaj ser costumbre
    običaji in navade usos y costumbres
  • obligatorio obvezen

    ser obligatorio obvezen biti
    enseñanza obligatoria šolska obveznost
    servicio obligatorio službena obveznost
    vacuna(ción) obligatoria obvezno cepljenje
  • odgovárjati contestar; soler contestar

    odgovarjati komu za kaj ser responsable (ali tener que responder) ante alg de a/c; hacerse responsable
    kdor odgovarja za kaj responsable m
  • odgovóren responsable

    biti odgovoren ser responsable
    biti komu odgovoren za kaj ser responsable (ali tener que responder) ante alg de a/c
    odgovoren položaj (služba) puesto m de responsabilidad
    napraviti odgovornega hacer responsable
  • odgovórnost responsabilidad f

    na mojo odgovornost bajo mi responsabilidad
    imeti odgovornost za ser responsable de
    odkloniti odgovornost declinar la responsabilidad
    odtegniti se odgovornosti sustraerse a la responsabilidad
    oprostiti, odvezati odgovornosti eximir de la responsabilidad
    vzeti vso odgovornost nase tomar (ali asumir) toda responsabilidad, hacerse responsable (za kaj de a/c)
  • odločílen decisivo ; (kritičen) crítico ; (trenutek) crucial, crítico ; jur decisorio

    biti odločilen za ser decisivo para
    imeti odločilen glas tener voto preponderante
  • odobrávanje aprobación f ; asentimiento m ; (s ploskanjem) palmas f pl , (močnejše) aplauso m ; ovación f

    klic odobravanja bravo m; aclamación f; vítor m
    dajati klice odobravanja dar vítores (komu a alg), vitorear a alg
    izzvati viharno odobravanje provocar una tempestad (ali provocar salvas) de aplausos
    (po)žeti odobravanje ser muy aplaudido, oír aplausos, cosechar grandes aplausos
    gromovito odobravanje aplauso m atronador
  • odpláviti arrastrar

    biti odplavljen ser arrastrado por la corriente
  • odvísen dependiente (od de) ; (pogojèn) condicionado

    biti odvisen depender (od de), estar condicionado por
    medsebojno odvisni interdependientes
    odvisni stavek proposición f (ali oración f) subordinada
    od njega je odvisno de él depende
    od nikogar ne biti odvisen ser independiente
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale