Franja

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dōsso m

1. hrbet; ekst. telo:
il dosso della mano hrbtišče roke
mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
levarsi i vestiti di dosso sleči se
levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi

2. vrh

3. izboklina (na cesti)

élucider [-de] verbe transitif ob-, po-, razjasniti; razložiti

élucider un problème razjasniti, rešiti problem

éluder [elüde] verbe transitif spretno se izogniti, obiti; vieilli (pre)varati

éluder une difficulté, la loi izogniti se težkoči (ne je rešiti), obiti zakon

enáčba equation

enáčba z 2 neznankama equation with two unknowns
kvadratna enáčba quadratic equation
rešiti enáčbo to solve (ali to resolve) an equation
linearna enáčba linear equation
kubična enáčba cubic equation
enáčba z več neznankami simultaneous equation, equation with several unknowns

enáčba équation ženski spol

enačba prve, druge, tretje stopnje équation du premier, du second, du troisième degré
rešiti enačbo résoudre une équation

enáčba ecuación f

enačba 1., 2. stopnje ecuación de primer, de segundo grado
enačba s 3 neznankami ecuación a tres incógnitas
rešitev enačbe resolución f de la ecuación
rešiti enačbo resolver una ecuación

énigme [enigmə] féminin uganka; skrivnost

le mot de l'énigme rešitev uganke, figuré rešitev težave
deviner une énigme reševati uganko
déchiffrer, résoudre, trouver une énigme rešiti uganko
parler par énigmes govoriti v ugankah
(pro)poser une énigme zastaviti uganko

équation [ekwasjɔ̃] féminin enačba

équation à deux inconnues enačba z dvema neznankama
équation du premier, second degré enačba prve, druge stopnje
résoudre une équation rešiti enačbo

ērudiō -īre -īvī (-iī) -ītum (ē in rudis) „surovosti rešiti (reševati) koga“ = učiti, poučiti (poučevati), prosvetiti, omikati, izobraziti (izobraževati): iuventutem Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., genitor non ita me erudivit V., erudire iuvenes, erudivi in scholis Q., tirones neque in ludo … erudiebat Suet. ni dajal učiti; z abl.: erudire iuventutem laboribus Ci., quem omni disciplina militari erudivit N. je izobrazil v vseh vojaških strokah, optimis artibus eruditus N. poučen v najodličnejših vedah, omnibus doctrinis … filium erudivit N., principium filios liberalibus studiis er. T.; s praep.: erudire aliquem in iure civili Ci., litterae, quae me erudiant de omni re publica Ci. ep., eos (filios) … erudire ad maiorum instituta … debuisti Ci., in assentationem nimiam eruditi Amm. navajeni na … ; pesn. kakor docere z dvojnim acc.: prolem … damnosas erudit artes O., nec me tantum Tritonia cursūs erudiit Val. Fl., quae te leges … erudiit genetrix Stat., ad erudiendum iustitiam iuventutem Aug.; v pass. z acc. rei: qui … Graecas res eruditi erant Gell., sacrorum ritūs eruditus Amm.; z inf.: Plin., illa (Pallas) etiam stantīs radio percurrere telas erudit O., an tristia vincla … non erudiunt componere mentem? Sil.; z ACI: Ci. ep. (ad Q. fratrem I, 1, 3, 10); z odvisnim vprašanjem: quā possint, erudit, arte capi O.; abs.: nam est difficile erudire Varr., Athenas erudiendi gratiā missus Iust.; pren. s stvarnimi obj.: ut flerent, oculos erudiere suos O., erudit admotas ipse capillus acūs O. uči igle držati se, liberalibus disciplinis … indolem iuvenis erudire Vell., erudire toreuticen Plin. — Pogosto adj. pt. pf. ērudītus 3 učen, izobražen, izvéden, mnogoveden, vešč česa, izurjen: artibus eruditi Ci., litteris eruditior Ci., homo … disciplinā iuris civilis eruditissimus Ci., disciplinā erudita Corinthus Corn.; z gen.: eruditus legis Hier.; s praep.: iam eruditior ad laedendum, eruditior iam in sceleribus Amm.; z inf.: eruditus utilia honestis miscere T.; adv. le v komp. in superl.: eruditius disputare Ci., litteris tuis eruditissime scriptis Ci., illud eruditius quaeritur, an … Q., eruditissime … dicere Plin. iun.; subst. ērudītī -ōrum, m strokovnjaki: Ci. idr.; pren. (o stvareh) posvečen, olikan, tenek = izglajen, uglajen: saecula, tempora Ci., aures Ci. tenka, oratio Ci. učen jezik, palata Col., manus Sen. ph. spretna, luxus (enalaga) T.

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti

Eurydicē -ēs, f (Εὐρυδίκη)

1. Evridika , žena Orfeja, ki jo je hotel po njeni zgodnji smrti s svojimi čarobnimi pesmimi rešiti iz podzemlja. Pluton mu je prepovedal ozreti se po njej, dokler ne pride spet na svet. Toda Orfej se ni zmogel držati prepovedi, ozrl se je in Evridika mu je izginila izpred oči: V., O., Hyg., Sen. tr.

2. Danajeva hči: Hyg.

3. sužnja Reje Silvije: Enn. ap. Ci.

4. mati Filipa II., mak. kralja: N., Iust.

5. Aridejeva žena: Iust.

6. žena Ptolemaja Filopatorja: Iust.

7. Lizimahova žena: Iust.

8. Gencijeva žena: L.

evasione f

1. beg (tudi pren.):
l'evasione dei tre detenuti fallì beg treh zapornikov je spodletel
evasione dalla realtà beg iz stvarnosti
letteratura d'evasione zabavna literatura

2. admin. rešitev, odgovor:
evasione della corrispondenza opravljanje korespondence
dare evasione a una pratica rešiti zadevo

3. utaja:
evasione fiscale davčna utaja

excipiō -ere -cēpī -ceptum (ex in capere)

I.

1. ven vzeti, ven jemati, vze(ma)ti iz česa, izvleči, potegniti iz česa: vidulum e mari Pl., quos e mari propter vim tempestatis excipere non potuissent Ci., classis, quae exciperet natantes N. ki naj bi izvleklo, clipeum excipere sorti V. žrebanju odtegniti, excipere telum (e vulnere), dentem manu Cels., aliquem servitute L. sužnosti rešiti, osvoboditi, aliquem cupiditati, libidini T. rešiti (česa).

2. pren. izvze(ma)ti: excipere me Pl., hosce ego homines excipio et secerno libenter Ci., excepi de antiquis praeter Xenophanem neminem Ci., illud exceptum sit, ne vitia sint imitanda Ci., reus … quo minus decemvir fieri possit, non excipitur Ci., virtute exceptā nihil amicitiā praestabilius Ci. razen čednosti, tako tudi: exceptis … vobis duobus Ci., exceptis duobus Carthaginiensibus N., excepto Commio C., excepto Turno V., excepto Cicerone Sen. rh., uno … excepto, ne … decrescat oratio Q., excepto, si quid Masuri rubrica vetavit Pers.; pesn.: excepto, quod non simul esses H. z edino izjemo, da … ; occ.
a) izjemo določiti (določati), izrecno določiti (določati), izgovoriti si kaj: legibus exceptum est, de quibus causis … non liceat Ci., cum nominatim lex exciperet, ut ad templum … capere liceret Ci., Tauromenitanis exceptum est foedere „ne navem dare debeant“ Ci., est exceptum foedere, ne quem populus Romanus recipiat civitate Ci., cum Graecos Italiā pellerent … , excepisse medicos Plin., ut vindemiator auctoratus rogum ac tumulum excipiat Plin.
b) jur. sodno ugovarjati, sodno navesti (navajati) proti čemu: de dolo servi, adversus aliquem, societatem periculi Icti.

II.

1. padajoče osebe ali stvari ujeti, prestreči (prestrezati): Pallas ruentem excipit V., excipere moribundum L., regis corpus Cu.; od tod: excipere se pedibus Cu. ali in pedes L., Col., ali in genua Sen. ph., excipere clipeo caput, corpus Cu. na ščit naslanjati, opreti (opirati), exceptum poplitibus corpus Cu. na kolena oprto; podobno: excipere filiorum extremum spiritum ore suo Ci., sanguinem paterā Ci., sanguinem ore Sen. ph., tela Ci., C., tela clipeo Cu., plagae genus in se Lucr., ictūs H., ali vulnera Ci., C. rane dobiti, ranjen biti, cicatrices adverso corpore exceptae Ci. spredaj na prsih dobljene, armis suis imbrem excipere L.; pren.: veterem amicum … labentem excepit … , fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci.

2. osebe ali stvari uje(ma)ti, prestreči (prestrezati), vzdrž(ev)ati: eae sublicae vim fluminis excipiebant C., vada ac decessum aestūs excipere C. vzdrž(ev)ati, zavarovan biti zoper … , tunicis fluentibus auras excipere O., porticus excipiebat arcton H. je prestrezalo severni veter = je stalo proti … vetru, excipere aprum H. prestreči z lovsko sulico, principio Phalerim excipit V. prestreže (s kopjem), Orestes excipit incautum V. prestreže in napade, Sucronem excipit in latus V. prestreže in rani v stran, excipere aves Cu. ptice v letu ustreliti, feram irruentem venabulo Sen. ph., excipere impetum hostium Ci., C., N., L., impetūs gladiorum C., tu Tyrrhenum equitem conlatis excipe signis V. zdrži napad … konjenice, vim improborum excepi Ci., excipere quamvis fortunam Ci. prenesti, non minorem invidiam aulicorum excepit N.

3. sploh ujeti, uloviti, prestreči, prijeti, zgrabiti, zasačiti: servos in pabulatione, ex fuga dispersos, bestias, uros parvulos C., equitum turmas dimittit ad aliquos excipiendos C., excipere caprum insidiis V., latitantem fruticeto aprum H., fugientes feras Ph., litteras Cu. prestreči, quidam saucii excepti erant Cu.; pesn.: excipitque manu dextramque amplexus inhaesit V. podal mu je roko in … ; pren. kako besedo, glas idr. ujeti, uloviti, prestreči, zaslišati, zazna(va)ti: sermonem eorum unus e servis excepit L., excipere casus (motus) futuros V., vocem L., Cu., assensu populi excepta vox consulis Ci., ad has excipiendas voces speculator missus Ci., qui rumores Africanos exciperent Ci., idem dixit, quod exciperent improbi cives Ci., maledicto nihil citius excipitur Ci., excipere clamorem C., vestigia Cu., laudem avidissimis auribus Plin. iun.; excipere eorum (hominum) voluntates Ci.

4. pren. nase vzeti (jemati) prevze(ma)ti, naložiti (nalagati) si, naprtiti si; najprej konkr.: exceptus tergo equi consueta locavit membra V., equus regem excipiebat Cu. konj se je kralju dajal zajahati; potem pren.: excipere imperium, pericula, labores magnos, vim frigorum hiememque Ci., illa onera excepit unus Ci., excipere has partes N. to vlogo (nalogo), rem publicam (obrambo države) L., iugum, inimicitias Cu., cognitionem (preiskavo) T., magnae quaestionis pondus T.

III.

1. spreje(ma)ti: qui fugientes ex Hispania exciperet Ci., excipitur ab omnibus eiusmodi clamore, ut … Ci., Metellus laetissimis animis excipitur S., exceptus est Caesaris adventus incredibili honore atque amore Hirt., excipere plausu pavidos V., aliquem festis vocibus T., victorem regis tabernaculo Cu.; poseb. gostoljubno spreje(ma)ti, pod streho vzeti, pogostiti: Kom. idr., excipitur comiter Ci., hunc (Mithridatem) in illo timore et fuga Tigranes … excepit Ci., excipere eiectum, aliquem servatum ex undis V., educes gaza agresti V., aliquem hospitio O. ali hospitaliter Cu., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit T., hic te polentā excipiet Sen. ph.; o stvareh, poseb. o krajih: o terram illam beatam, quae hunc virum exceperit Ci., Cassius exceptus scaphā refugit C., si non exciperet caeli indulgentia terras V., excepere alios tecta barbarorum, alios castra Cu., silva tum excepit ferum Ph., lupanar excepit (virginem) Sen. rh.; izrečeno spreje(ma)ti, v posebnem smislu razume(va)ti, razložiti (razlagati) si: assensu populi excepta vox L., ea oratio summa militum alacritate excepta est Cu., excipere aliquid comiter T., sententiam gravius T.

2. s peresom sprejemati = pisati za (kakim) narekovalcem, pisati po nareku: orationem ali dictante aliquo versūs Suet., verba nostra Aug.; abs.: notis velocissime excipere solitum esse Suet.

3. pren.
a) sprejeti (o času): cum … virgunculam … septimus aetatis annus exceperat Hier. = ko je bila … deklica stopila v sedmo leto.
b) čakati koga, kaj, zade(va)ti, doleteti, prevzeti koga, opraviti da(ja)ti komu: qui quosque eventus exciperent C., quis te casus excipit? V., ipsas quamvis angusti terminus aevi excipiat V. čeprav jim je usojeno le kratko življenje, excipit eum deinde … bellum L., ali seditione militum excipitur Iust. naletel je na vojno, excepere eum voluptates Cu., regem alius haud levis dolor excipit Cu.

IV.

1. sprejeti = nadaljevati: memoriam illius viri excipient omnes anni consequentes Ci. spomin tega moža bodo ohranila … , alios alii deinceps exciperent C. naj se med seboj vrste, hanc legionem cohortes exceperunt C. na mesto te legije so stopile kohorte, ut primis … deturbatis … secundi … pugnam excipiant L., excipere proelium dubium L., inde Romulus excipiet gentem V. bo rod nadaljeval, quorum tempus esse vices excipere melius acturos Iust.; z inf.: excipit inde suos frater coniungere casus Sil.

2.
a) krajevno slediti za čim, stikati se s čim: ultima excipiat quod tortilis inguina piscis O., apodyterium … excipit cella frigidaria Plin. iun.; abs.: inde excipere loca aspera et montuosa C., Cyclades excipiunt O., excipere Gangem cognoscit Cu., regio aquarum inops excipit Cu.
b) časovno slediti za kom, za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj: Herculis vitam inmortalitas excepisse dicitur Ci., tristem hiemem pestilens aestas excepit L., orationem Tullii exceperunt preces multitudinis L., rosam cyanus excipit, cyanum amarantus Plin., Pompilium Numam Tullus Hostilius excepit Fl.; abs. slediti, nastati, nastopiti (nastopati): excipit rursus … clamor C., re cognita tantus luctus excepit C., turbulentior annus excepit L., excipit antumnus O, suboles deine excepit Cu.; v govoru slediti za kom: excipit hunc Labienus C. za njim je govoril Labenij; abs.: tum sic excepit Iuno V. nato (za njim) je spregovorila Junona.

3. excipere aliquid aliqua re (z)mešati kaj s čim: crocum albo ovi Cels.; v pass: excipi vino ali aquā pluviatili Cels.

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.

expediente moški spol protokol, (sodni) spisi; prošnja, vloga; sodni postopek; spretnost; vzrok; pretveza, izgovor, izhod

cubrir el expediente le na videz izpolniti svojo dolžnost
dar expediente (a) hitro rešiti (prošnjo)
instruir un expediente vložiti prošnjo

expiō -āre -āvī -ātum

1. kaj z grehom omadeževanega očistiti, greha oprostiti: Pers., Fl., metuo, te atque istos expiare ut possies Pl., expiandum forum esse ab illis sceleris vestigiis Ci., locum illum omnem expiastis Ci., nomen populi Romani expiare supplicio Ci. maščevati, mari omnia, quae violata sunt, expiari putantur Ci., religiones deorum expiare Ci., L., religionem aedium suarum expiare Ci. svojo hišo rešiti prekletstva, arma nondum expiatis uncta cruoribus H., filium expiare pecuniā publicā L.; occ. pokoro delati za … , pokoriti se za … , zadostiti za … , poravnati, popraviti: expiare errata Ci., scelus supplicio Ci., malam potentiam servili supplicio T., scelus H., L., virtute eorum expiato incommodo C., expiare legatorum iniurias L., dira detestatio nullā expiatur victimā H., poenas expiare H. pretrpeti kazen in se s tem oprostiti krivde, toda: tua scelera di in nostros milites expiaverunt Ci. bogovi so dali našim vojakom trpeti za …

2. (čudežna znamenja) s spravnimi darovi napraviti neškodljiva, zle posledice odvrniti (odvračati): quae di significent, quemadmodum ea expientur Ci., expiare prodigia L., vocem nocturnam L.

3. (bogove) spraviti, s spravnimi darovi pomiriti (umiriti): quibus (poenis) coniuratorum manes expiaretis Ci., Cereris numen supplicio expiare volebant Ci., deorum minas caede suorum expiari posse Iust.

4. utolažiti, utešiti, umiriti, zadovoljiti: ad expiandas cupiditates Ci., famem illam non expiaras Ci., expiare superioris aetatis exempla Saturnini atque Gracchorum casibus C., expiato suo dolore Hirt., expiatum est, quidquid ex foedere rupto irarum in nos caelestium fuit L., expiare errorem Plin. iun., cladem victoriis Iust.

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!