Franja

razdeljeváti (-újem) imperf. glej razdeliti | razdeljevati

razpolovi|ti (-m) halbieren; (razdeliti na dva dela) zweiteilen

rázred (učilnica) classroom, schoolroom, form room; (stopnja osnovne šole) standard, ZDA grade, (srednje šole) form; (učenci, dijaki) class; (rang) rank; (v vlaku)

prvi (drugi) rázred first (second) class; (službeni) rating
prvi v rázredu top boy, the top of his class
delovni rázredi working classes pl
razdelitev v rázrede classification
razdeliti v rázrede to classify, to class

repartition [ri:pa:tíšən]

1. samostalnik
(po)razdelitev, nova razdelitev; sorazmerna razporeditev; reparticija

to make a new repartition nanovo (po)razdeliti

2. prehodni glagol
porazdeliti

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

rôle [rol] masculin, théâtre vloga; seznam; zvitek

à tour de rôle po vrsti, po redu
rôle d'équipage seznam ladijskega moštva
rôle principal, secondaire glavna, stranska vloga
premier rôle glavna vloga, glavni igralec
uvoir le beau rôle izkazati se v kaki situaciji; imeti lahko delo
assumer un rôle important prevzeti pomembno, važno vlogo, funkcijo
créer un rôle ustvariti, prvikrat igrati neko vlogo
distribuer les rôles razdeliti vloge
jouer un grand, petit rôle (figuré) igrati veliko, majhno vlogo
jouer un mauvais rôle (figuré) igrati grdo vlogo

rubrik|a ženski spol (-e …) die Rubrik
vtakniti v rubriko/razdeliti v rubrike rubrizieren

rueda ženski spol kolo; pavovo kolo; krog; kolut, okrogel reženj; kolo (ples); vrsta

rueda de afilar brusilno kolo
rueda dentada, rueda de engranaje zobato kolo, zobnik
rueda elevadora črpalno kolo
rueda de la Fortuna kolo sreče
rueda libre prosti tek (pri biciklu)
rueda motriz gonilno kolo
rueda de pal(et)as kolo na lopate
rueda de recambio rezervno kolo
dar en rueda okoli podati, razdeliti
eso no anda (ali va) ni con ruedas to je očitna laž
hacer (la) rueda kolo napraviti (pav); dvoriti (ženski)
traer en rueda s seboj voditi, povzročiti
camino de ruedas kolovoz
relación de ruedas prestava
vapor con ruedas parnik na kolesa

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke

skupína grupo m ; agrupación f ; (ljudi) corro m

v skupinah en (ali por) grupos
plesna skupina grupo m de coristas
delo v skupinah trabajo m de equipo
vodja skupine jefe m de grupo
potovalna skupina grupo m de turistas
razdeliti na skupine dividir en grupos
tvoriti skupino formar un grupo, agruparse

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

stopnj|evati (-ujem) pritisk, pridevnik ipd.: steigern (se sich); (okrepiti) verstärken; (razdeliti na stopnje) staffeln, abstufen, graduieren
kar je mogoče stopnjti steigerbar, steigerungsfähig
ki se stopnjuje pridevnik: komparabel

subdiviser [sübdivize] verbe transitif podrazdeliti

se subdiviser biti razdeljen na številne dele
subdiviser un chapitre en paragraphes razdeliti poglavje na odstavke

succession [süksɛsjɔ̃] féminin nasledovanje, nasledstvo (prestola); dediščina, zapuščina; zaporednost, postopnost, zaporedje, (nepretrgana) vrsta, serija

succession des saisons zaporednost, menjavanje letnih časov
succession d'incidents, de formalités vrsta nesreč, formalnosti
succession vacante zapuščina, ki je nihče ne zahteva, terja
succession ininter-rompue nepretrgana vrsta
succession de visiteurs vrsta obiskovalcev
guerre féminin de la Succession d'Espagne španska nasledstvena vojna
partager une succession razdeliti dediščino
recevoir par voie de succession podedovati
répudier une succession zavrniti dediščino

štiri ženski spol, srednji spol množina

1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

2.
koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
štiri in pol viereinhalb
bilo nas je štiri wir waren zu viert
čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
po štiri je vier, ljudi: zu viert
na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
v štirih knjigah in vier Bänden
trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
deliti na štiri dele vierteilen
moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
problem štirih barv das Vierfarbenproblem
med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
po vseh štirih auf allen vieren
v štirih zvezkih vierbändig
s štirimi konji vierspännig
s štirimi sedeži viersitzig
s štirimi strunami glasba viersaitig
s štirimi vrati viertürig
model s štirimi vrati der Viertürer
s štirimi zvezdicami Viersterne-
s štirimi stavki glasba viersätzig
z vsemi štirimi mit allen vieren
braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati