Franja

issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala

izkoristi|ti (-m) izkoriščati (uporabiti) nützen/nutzen (prednost den Vorteil, ugoden trenutek die Gunst der Stunde, vsak prost trenutek jede freie Minute), ausnutzen (priložnost/situacijo die Gelegenheit/ Situation, razpoložljiva sredstva die zur Verfügung stehenden Mittel; svoj položaj seine Stellung); in Anspruch nehmen (vašo pozornost/prijazno ponudbo Ihre Aufmerksamkeit/[Ihr] Ihr freundliches Angebot)
nesramno izkoristiti schamlos ausnutzen
izkoristiti priložnost die Gelegenheit ergreifen, eine Gelegenheit beim Schopfe packen

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

kólek stamp; revenue (ali fiscal) stamp

kóleka prost free from stamp duty
nalepiti kólek to attach a stamp, to stick a stamp on

kolkovína stamp duty; stamp tax

kolkovíne prost exempt from stamp duty
podvržen kolkovíni subject to stamp duty

kolkovína droit moški spol de timbre

prost kolkovine exempt du droit de timbre

kolkovína derechos m pl de timbre

prost kolkovine libre de timbre

leisure² [léžə ameriško lí:žə] samostalnik
prosti čas, lagodnost, brezdelje

at leisure lagodno, brez naglice; prost brezdelen
at one's leisure v prostem času
to wait s.o.'s leisure čakati, da ima kdo čas

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

liberté [-te] féminin svoboda, prostost, neodvisnost

libertés pluriel svoboščine
en liberté prost, svoboden
en toute liberté popolnoma svobodno, neovirano
liberté d'action, d'association svoboda delovanja, združevanja
liberté de commerce svoboda trgovanja, svobodna trgovina
liberté de conscience svoboda vesti
les libertés constitutionnelles ustavne pravice
liberté d'esprit nepristranost
liberté individuelle osebna svoboda
liberté des mœurs nenravnost, nemoralnost
liberté des mouvements svoboda gibanja
liberté naturelle pravica do svobode
liberté d'opinion pravica svobodnega izražanja svojega naziranja
liberté de la parole svoboda govora
liberté de penser svoboda mišljenja
liberté politique uživanje političnih pravic
les libertés publiques politične pravice
liberté de la presse svoboda tiska
liberté religieuse, des cultes svoboda vere, verska svoboda
liberté de réunion svoboda zborovanja
attentat masculin à la liberté, privation féminin de la liberté odvzem svobode
mise féminin en liberté izpustitev na svobodo
restriction féminin à la liberté personnelle omejitev osebne svobode
accorder à quelqu'un la liberté (de) komu na voljo dati
donner la liberté à quelqu'un komu podariti prostost, izpustiti koga na svobodo
laisser toute liberté d'action à quelqu'un dati komu vso svobodo
mettre en liberté izpustiti na svobodo, prostost dati
prendre la liberté dovoliti si

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice

make¹ [méik] samostalnik
delo, izdelovanje
ekonomija izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona
tehnično vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe)
elektrika spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kart

our own make naš izdelek
of best English make najboljše angl. kvalitete
is this your own make si to sam naredil?
elektrika to be at make biti spojen
sleng to be on the make biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)
britanska angleščina, navtika make and mend prost čas za mornarje

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

night [náit] samostalnik
noč; večer, mrak, tema (tudi figurativno)

at (ali by, in the) ponoči
all night (long) vso noč
night by night noč za nočjo
night and day noč in dan, vedno
in the dead of night v gluhi noči
a dirty night viharna noč
to bid (ali wish) s.o. good night želeti komu lahko noč
to have a night out (ali off) imeti prost večer
last night sinoči
the night before last predsinoči
to make a night of it krokati, prekrokati noč
pogovorno o'nights ponoči
to pass a good (bad) night dobro (slabo) spati
to stay the night at prenočiti v (kraju), pri (kom)
one-night stand enkratna predstava
this night drevi
to turn night into day ponoči delati
he went forth into the night noč ga je vzela

non lih

non m liho število
de non lih, brez para, neparen
estar de non preveč(čez mero) biti
quedar de non sam (pre)ostati
de nones nezaseden, prost; brez zaposlitve
dice que nones on se brani; pravi, da ne

off² [ɔ(:)f] predlog
(proč, stran) od

off duty prost, ne v službi
sleng off one's feed brez apetita
to get s.th. off one's chest olajšati si dušo, izpovedati
to get off the deep end napraviti kaj nepremišljenega
sleng off one's head prismojen, nor
keep off the grass! ne hodi po travi
off one's legs zelo truden
never off one's legs vedno na nogah
off the map izbrisan, ki je izginil
off the mark zgrešen
off the stage za kulisami
šport off side nedovoljen del igrišča
off the point nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvari

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

padrone m (f -na)

1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec

2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo