Franja

incruscare

A) v. tr. (pres. incrusco) posuti, posipati z otrobi:
incruscare uno scritto pren. knjižno vnašati učene besede v pisanje

B) ➞ incruscarsi v. rifl. (pres. mi incrusco) postati član akademije Crusca; pisati akademsko, učenjaško

independizarse samostojen postati, osvoboditi se

indisciplinarse postati nediscipliniran

indurate² [índjuəreit]

1. prehodni glagol
strditi
figurativno jekleniti koga (against, to proti)

2. neprehodni glagol
strditi se, otrdeti
figurativno okoreti, postati trd

infatuarse zatelebati se; domišljav postati

infellonire v. intr. (pres. infellonisco) knjižno postati hudoben, okruten

infeudare

A) v. tr. (pres. infēudo)

1. hist. podeliti, podeljevati fevd; iron. trajno podeliti, podeljevati; dodeliti, dodeljevati:
infeudare una carica dodeliti funkcijo

2. pren. podvreči, podrediti

B) ➞ infeudarsi v. rifl. (pres. mi infēudo)

1. hist. postati vazal

2. pren. podvreči, podrediti se

infiorare

A) v. tr. (pres. infioro)

1. okrasiti s cvetjem

2. pren. olajšati; razveseliti; olepšati:
infiorare il discorso di bestemmie iron. začiniti govor s kletvicami

B) ➞ infiorarsi v. rifl. (pres. mi infioro) krasiti se s cvetjem; pren. zaljšati se, polepšati se; postati prijetnejši

infistolire, infistolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infistolisco)

1. med. postati fistulozen

2. pren. iti po zlu

in-flacceō -ēre (u)vel biti; metaf. brezkoristen, nekoristen, neraben posta(ja)ti: condiciones Enn. ap. Non.

in-frīgescō -ere -frīxī mrzel postati, omrzniti, ohladiti se: cum infrixit Cels.

înfumurá -éz vr. domišljati si, postati domišljav

infurbire, infurbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infurbisco) (scaltrirsi) postati premeten, prebrisan

infurfantire v. intr. (pres. infurfantisco) pobarabiti se, postati lopov

îngălbení -ésc vi./vr.

1. postajati/postati rumenkast

2. (z)bledeti, prebledeti

ingelosire

A) v. tr. (pres. ingelosisco) narediti, delati ljubosumnega; zbuditi, zbujati v kom ljubosumnost, sum

B) ➞ ingelosirsi v. rifl. (pres. mi ingelosisco) postati ljubosumen

inghiottonire, inghiottonirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inghiottonisco) postati požrešen

ingobbire, ingobbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingobbisco) postati grbast; zgrbiti se

in-gravēscō -ere

1. težji posta(ja)ti: (sal) vix incredibili pondere ingravescit Plin.; o ženskah: spočeti, zanositi: inque gravescunt Lucr.; occ. neokretnejši posta(ja)ti: corpora exercitationum defatigatione ingravescunt Ci.

2. metaf.
a) težiti, delati težave, neznosnejši, nadležnejši posta(ja)ti: C., Plin. iun., cum ingravesceret annona (draginja) Ci., aetas ingravescens Ci., ingravescente aevo Eutr., faenus ingravescens L. čedalje bolj težeči dolgovi, alter (Caesar) ingravescit Ci. ep.
b) (po)slabšati se, huje pritisniti (pritiskati), večati se, naraščati, množiti se: Lucr., Vell., hic morbus vehementius ingravescet Ci., ingravescens bellum L., malum intestinum Ci., hoc studium cotidie ingravescit Ci. postaja resnejše, tussis ing. Ci., fames Suet., cura Amm.; o osebah: falsis ingravescere T. zaradi prevar(e) vedno bolj na slabšem biti, max. ingravescit Plin. iun. se huje razboli.

îngrijorá -éz vt./vr. povzročati skrbi, skrbeti, biti/postajati/postati zaskrbljen