Franja

Zadetki iskanja

  • triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

    1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

    2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.
  • tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. bussare:
    trkati na vrata bussare alla porta

    2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
    trkati s petami battere i tacchi
    trkniti na zdravje brindare alla salute

    3. battere, sbattere contro:
    čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

    4. cozzare, dare cozzate

    5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
    trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
    trkati na nečimrnost solleticare la vanità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dan trka na okna si fa giorno
    ali te luna trka? ma sei matto?
    trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
    trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
    bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

    B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
    trkati se po prsih battersi il petto
  • utòr (-óra) m incastro, incastratura, scanalatura; coulisse:
    utor za žebelj, vijak ceca
    vrata na utor (kulisna vrata) porta scorrevole, porta a soffietto (a coulisse)
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • vendita f

    1. prodaja:
    vendita all'asta dražba
    vendita per corrispondenza prodaja po pošti
    vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
    vendita all'ingrosso prodaja na debelo
    vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
    vendita fallimentare stečajna prodaja

    2. ekst. razprodaja:
    vendita di fine stagione sezonska razprodaja

    3. ekst. slabš. trgovanje:
    la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja

    4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)

    5. trgovina, prodajalna

    6. hist. shajališče karbonarjev
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • ventriculus -ī, m (demin. venter)

    1. trebušček: Iuv.; metaf.: ventriculus furunculi Cels. stržen v tvoru, gnojni stržen, volčaj.

    2. occ.
    a) želodec: Plin., Cels. idr., ventriculi porta Cels. vratar, ventriculus fartus Hyg. nadevani želodec, tlačenka.
    b) ventriculus cordis srčni prekat: Ci.
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vhóden (-dna -o) adj. di entrata, di accesso:
    vhodna vrata porta d'accesso
    elektr. vhodni signal segnale di entrata
    inform. vhodni podatki input
  • vīminālis -e (vīmen)

    1. vitrski, vitrov, šiben, šibov, proten, protov, trsen, trsov: salix Col., Plin., Iuv.

    2. kot nom. propr.
    a) Viminālis collis Viminalski grič, Vrbov grič, eden izmed sedmerih rimskih gričev med Eskvilinskim gričem (Eskvilinom) in Kvirilskim gričem (Kvirinalom), tako imenovan po obilici vrbovja, ki je raslo na njem: Varr., L., Plin., Front., Fest.; zato se je tudi tam čaščeni Jupiter imenoval Vīminius Vimínij = Vŕbovski: Varr.
    b) Vīminālis porta Viminálska vrata (ob Viminalskem griču): Front.
  • visók alto; elevado ; fig sublime ; (visoke postave) de gran estatura (ali talla) ; muy alto

    biti 100 m visok tener mil metros de altura
    visoki čevlji botas f pl, (z visoko peto) zapatos m pl de tacón alto
    visoki C (glas) do m de pecho
    visoka cena precio m elevado (ali alto)
    visoka družba alta sociedad f
    visok igra juego m alto
    visoki komisar Alto Comisario m
    Visoka Porta (hist) la Sublime Puerta
    visoka starost edad f avanzada
    visok uradnik alto funcionario m
    visoka živina (fig) fam pez m muy gordo
    imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vláčiti (-im)

    A) imperf. ➞ vleči

    1. tirare, trascinare; rimorchiare:
    vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

    2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

    3. pren. trascinare; portare:
    vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

    4. portare, condurre (controvoglia):
    vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

    5. nareč. agr. (branati) erpicare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

    B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

    2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

    3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

    4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
    megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

    5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

    6. pejor. amoreggiare, praticare:
    vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vodíti (vódim) imperf.

    1. condurre, portare, menare; accompagnare:
    voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
    voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
    voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

    2. essere alla testa, procedere alla testa di:
    sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

    3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
    daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
    voditi ladjo pilotare la nave
    voditi delo dirigere il lavoro
    voditi raketo teleguidare il missile

    4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
    voditi stranko essere a capo di un partito
    muz. voditi zbor dirigere un coro
    voditi gospodinjstvo governare la casa
    voditi sejo presiedere alla riunione
    voditi oddajo condurre una trasmissione

    5. essere guida:
    duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

    6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
    vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

    7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
    vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
    pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

    8. tenere:
    voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
    voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

    9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
    vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
    naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
    voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
    pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
    voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
    alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
    voditi trgovino esercire, gestire un negozio
    PREGOVORI:
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
  • vozílo (-a) n veicolo, autoveicolo; mezzo; ekst. macchina:
    parkirati, ustaviti vozilo parcheggiare, fermare la macchina
    kolo, luči, vrata, zavore vozila la ruota, le luci, (i fari), la porta, la portiera, i freni del veicolo
    bojno, oklepno vozilo mezzo blindato, corazzato
    cestno, tirno, vodno, zračno vozilo veicolo stradale, veicolo su rotaia; natante, imbarcazione; aeroplano, aeromobile
    dostavno, gasilsko, šolsko vozilo autofurgone, autoincendio, scuolabus
    intervencijsko vozilo furgone cellulare, cellulare
    osebno, tovorno, priklopno vozilo (auto)vettura, autocarro, rimorchio
    rešilno vozilo autoambulanza, ambulanza
    terensko vozilo fuoristrada
    vesoljsko vozilo veicolo cosmico, spaziale
    teh. vozilo na zračno blazino hovercraft
    vozilo z žerjavom autogrù
    vozilo za avtovleko autosoccorso
    vozilo za bitumen bonza
  • vrážji (-a -e) adj.

    1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
    inter. vražje seme sangue del diavolo!

    2. pren. maledetto:
    ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

    3. pren. difficile, duro:
    vražji časi tempi duri

    4. pren. (zelo velik) del diavolo:
    vražja sreča una fortuna del diavolo

    5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
    vražje dekle una ragazza sbarazzina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
    bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
    vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
    zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
    star. vražje podobice carte da gioco
  • vrtljív (-a -o) adj. girevole, rotante, mobile:
    vrtljiva vrata porta girevole
    astr. vrtljiva zvezdna karta mappamondo celeste
    gled. vrtljivi oder scena girevole
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare