Franja

appellō (adpellō) -āre -āvī -ātum (iz ad in *pellāre; prim. compellāre, interpellāre)

1. nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati), govoriti s kom: salutabant benigne, comiter appellabunt Ci., singulos appellare rogareque Ci., tu autem, M. Antoni, absentem enim appello Ci., milites benigne app. S., quaestorem appellat (pozdravi) dicitque S., nec audet appellare virum virgo O., legati quod erant appellati superbius Ci. ostro nagovorjeni, in appellandis cohortandisque militibus C., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; (s pristavkom nomine, nominatim ali nominans ali brez) po imenu nagovoriti (nagovarjati), (po)klicati, poz(i)vati: flebiliter nomine sponsum mortuum appellat L., me autem nomine appellabat Ci., centurionibus nominatim appellatis C., unum quemque nominans appellat S.; pogosto poz(i)vati, ponižno (za)prositi, moliti koga: mater, te appello,... surge et sepeli gnatum Pac. ap. Ci. (prim. Ci. Acad. II, 27, 88, Tusc. I, 44; H. Sat. II, 3, 62), vos imploro et appello, sanctissimae deae Ci., qui deus appellandus est? Ci., nunc vero exsul patriā... quo accedam aut quos appellem? S., aliquo praeeunte deos app. Plin. iun.

2. occ.
a) nagovoriti, naprositi, zaprositi koga za posvet o čem: id, quod te volo de communi re appellare mea et tua Pl., senatus saepius pro tua dignitate appellaretur, si absentibus consulibus umquam, nisi ad rem novam cogeretur Ci. ep., appellatis de re publ. patribus Suet.
b) poz(i)vati, nagibati koga k čemu, (na)svetovati komu kaj, poskušati zapeljati, zvabiti koga k čemu: a Viridomaro appellatus C., tutores saepe appellati pernegaverunt Ci.; s finalnim stavkom: appellatus est a C. Flavio... Atticus, ut eius rei princeps esse vellet N.; app. de aliqua re k čemu (poseb. v slabem pomenu): aliquem de proditione L., aliquem (aliquam) de stupro Val. Max., Q., stupri causā Val. Max., ali samo appellare aliquem (sc. de stupro) Sen. rh., Dig.; app. aliquem in aliqua re L. idr., redko app. aliquem in aliquam rem L.
c) terjati (koga za) kaj, npr. (za) dolg: cum tibi cotidie potestas hominis fuisset admonendi, verbum nullum facis; biennio iam confecto fere appellas Ci., app. aliquem de pecunia Ci. ali samo pecuniā Q., creditores in solidum appellabant T. so terjali za celoto = so odpovedali glavnico, app. aliquem de sorte, de usura Val. Max., debitorem in diem ali ad horam et diem Sen. ph.; pren.: app. solum Plin. z gojenjem primorati, da rodi; šele poklas. app. aliquid terjati za kaj, zahtevati kaj: mercedem Iuv.
č) poz(i)vati na sodišče, (ob)tožiti, s tožbo prijeti: cavendum est etiam,... ne... alii plectantur, alii ne appellentur quidem Ci., in litibus nemo appellabatur nisi ex testium dictis Ci.; z gen. (zaradi česa): quid si adeam atque appellem mali damnique? Pl.
d) kakega oblastnika na pomoč poz(i)vati, (po)klicati višjo oblast, priziv da(ja)ti, pritožiti (pritoževati) se višji oblasti: regem L., Plin., praetorem Ci., tribunos L., a praetore tribunos Ci., ab aliquo Q., si quis appellavisset de aestimatione C. se je pritožil zaradi..., in eo praetor appellatur Ci. pri tem gre priziv do pretorja; v ces. dobi; app. ad imperatorem Icti., a (ex) sententia Icti; pren. sklicevati se na kaj: quae si appellare audent impii, quo tandem studio colentur a bonis? Ci.

3. (po)imenovati, vzde(va)ti komu ime: illa calamitas, si ita est appellanda Ci., omnes nominari a me non est necesse; eos, qui adsunt, appellabo Ci., pecunias, quo nomine iudicium hoc appellatur, non repetunt Ci.; z dvojnim acc.: C., L. idr., Ennius sanctos appellat poëtas Ci., regem app. aliquem Ci. idr. = imenovati, oklicati koga za kralja; v pass. z dvojnim nom.: qui ipsorum linguā Celtae, nostrā Galli appellantur C., pars oppidi, quae appellatur Insula Ci. ki se mu pravi Otok, qui post Alexandrum Magnum reges sunt appellati N. — Pri etimološkem izvajanju: locupletes assiduos ab aere dando Ci., Quirites a Curibus appellati L. po besedi Cures, appellare a colendo colles Col. po besedi colere, ab eius nomine Thessalia appellatur Vell., appellata ex viro virtus Ci. po besedi vir, Italia appellata de Graeco vocabulo Gell. S praep. ob ali propter se veže vzrok imenovanja: (Scipio) Africanus ob egregiam victoriam de Hannibale... appellatus L., Peripatetici philosophi olim propter eximiam rerum maximarum scientiam a Graecis politici philosophi appellati Ci.; occ. omeniti (omenjati), navesti (navajati): quae (aedes) in lege non appellantur Ci., quos (principes) idcirco non appello hoc loco Ci., app. auctores Plin.; pren.: aliquem nutu significationeque app. Ci. ep. označiti.

4. izgovoriti (izgovarjati), izreči (izrekati): litteras, nomen Ci., sicut „fetus“ ipse et „fecundits“ appellata Gell.

Opomba: Star. appellāssis = appellaveris: Ter.

apportō (adportō) -āre -āvī -ātum

1. nesti, donesti (donašati), prinesti (prinašati), dopremiti (dopremljati), spraviti (spravljati): Bithyni ea, quae apportarat, abstulerunt N., app. ea ex Hispania C., ex Sicilia Siculum frumentum Ci., mercatura multa undique apportans Ci., Romam quae apportata sunt Ci.

2. pren. s seboj prinašati: quidnam apportas? Ter. kaj je novega? vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., adp. damnum Ter. povzročati, huc autem quo(m) extemplo adventum adporto Pl. nastopim, senectus, si nil quicquam aliud vitii adportes tecum Caecil. ap. Ci., cur anni tempora morbos adportant? Lucr.

arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.

3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

assentātor (adsentātor) -ōris, m (as-, adsentārī) neprestani pritrjevalec, od tod

1. v slabem pomenu prikimovalec, prilizovalec, lizun: Vell., cavendum est, ne assentatoribus patefaciamus aures Ci., mulierum assentator Ci. sladkobesedni zabavljač, assentatores iubet ad lucrum ire poëta H., assentatores regii L. dvorniki, dvorni lizuni; tudi v političnem pogledu: contio... tamen iudicare solet, quid intersit inter popularem, id est assentatorem et levem civem, et inter constantem, severum et gravem Ci.

2. redkeje v splošnem pomenu pritrjevalec, odobravatelj: non auctor, sed assentator mali Tert.

assuētūdō (adsuētūdō) -inis, f (as-, adsuēscere) navajenost, navada: amor assuetudinis Varr., ads. XII annorum, cotidiana, succedendi L., Tiberio seu naturā sive adsuetudine semper obscura verba T.; z objektnim gen. (navajenost na kaj): ads. mali L., voluptatum T.; navajenost na kako ljubico, spolno občevanje z njo, nečista ljubezen do nje: Neronem... adsuetudine Actes devinctum T.

avtomobil moški spol (-a …) das Auto; osebni: der Pkw ( der Personenkraftwagen); pogovorno: der Wagen; -wagen (demonstracijski Vorführwagen, dostavni Lieferwagen, drugi v družini/istega lastnika Zweitwagen, mali Kleinwagen, rabljen/iz druge roke Gebrauchtwagen, srednjega razreda Mittelklassewagen, športni Sportwagen, televizijski reportažni avtomobil Fernsehübertragungswagen, zaprt dostavni Kastenwagen); -auto (poštni Postauto)
vojska oklepni avtomobil der Panzerspähwagen, der Radpanzer
reševalni avtomobil (rešilec) die Ambulanz, das Krankenauto, der Ambulanzwagen
avtomobila/ za avtomobil/v avtomobil itd. Auto-
vlomilec v avtomobile der Autoknacker
tat avtomobila der Autodieb
tatvina avtomobila der Autodiebstahl
tip avtomobila der Autotyp
vlom v avtomobil der Autoaufbruch
ključ avtomobila der Autoschlüssel
lastnik avtomobila der Autobesitzer/Autohalter
popravilo avtomobila die Autoreparatur
številka avtomobila die Autonummer
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto
nesreča z avtomobilom der Autounfall, (trčenje) der Autozusammenstoß
vožnja z avtomobilom die Autofahrt
vožnja avtomobila (šofiranje) das Autofahren
potovanje/izlet z avtomobilom die Autotour
v kolonah: avtomobil pred kom der Vordermann

azijski tigri stalna zveza
ekonomija (o azijskih državah) ▸ ázsiai kistigrisek
Sopomenke: mali azijski tigri

b, B m, f (črka) b:
b minuscolo, B maiuscola mali b, veliki B
b come Bari ptt b kot Bled (pri črkovanju)

b [bé] (beja) m (lettera) bi:
mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
(kot nadomestilo za ime osebe) B:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore

Backenzahn, der, kočnik; ličnik; vorderer Backenzahn premolar, mali kočnik

Bär, der, (-en, -en) Tierkunde medved, Schmetterling: medvedek; Technik (Hammerbär) nabijalo, nabijač, (Rammbär) zabijač; Technik Metallurgie nasedlina; Astronomie Großer Bär Veliki voz; Kleiner Bär Mali voz; jemandem einen Bären aufbinden potegniti (koga) za nos

bear¹ [bɛə] samostalnik
zoologija medved
figurativno neotesanec, neroda; borzni špekulant na padec vrednot
navtika, sleng metla

a bear leader inštruktor in spremljevalec mladeniča, spremljevalec blaziranega tujca
bridled bear mladenič v vzgojiteljevem spremstvu
sell not the bear's skin before you have caught the bear ne delaj računa brez krčmarja, ne zidaj gradov v oblakih
astronomija Great (Little) Bear Veliki (Mali) voz
trgovina bear operation borzna špekulacija na padec cen
trgovina bear covering nakup borznih papirjev za prikrivanje špekulacij na padec vrednosti
to take a bear by the tooth po nepotrebnem se izpostavljati nevarnosti
had it been a bear it would have bitten you zmotil si se; ni bilo tako strašno kot je kazalo

belinar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Splintkäfer
brestov belinar der Ulmensplintkäfer (mali Kleiner, temni Dunkler, veliki Großer)

Bernardo m

1. Bernard

2. geogr.
Piccolo San Bernardo Mali Saint Bernard
Gran San Bernardo Veliki Saint Bernard

bob|en [ó] moški spol (-na …)

1. die Trommel (tudi tehnika) (za cev Schlauchtrommel, za filmski kolut Filmtrommel, za vrv Seiltrommel, z noži Häckseltrommel/Schneidtrommel, cedilni Siebtrommel, izlagalni Auslegetrommel/Auslagetrommel, kabelski Kabeltrommel, merilni [Meßtrommel] Messtrommel, mlatilni Dreschtrommel, pločevinasti Blechtrommel, signalni Signaltrommel, sušilni Trockentrommel, vitelni Windentrommel, zavorni Bremstrommel), Trommel- (čistilni der Trommelreiniger, magacinski das Trommelmagazin); die Rolle (za kabel die Kabelrolle, die Laufrolle)

2. glasba instrument: die Trommel
mali bob die Rührtrommel
die Pauke
udarec na boben der Trommelschlag, der Paukenschlag
figurativno njegov trebuh je napet kot boben er kann nicht mehr papp sagen
priti na boben unter den Hammer kommen

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

brasa ženski spol žerjavica

ponerse como una brasa močno zardeti, kot kuhan rak rdeč postati
sacar la brasa con mano ajena (ali con mano de gato) koga drugega poslati po kostanje iz žerjavice
con chica brasa se enciende una casa mali vzroki, velike posledice
estar (como) en brasas kot na žerjavici biti
estar hecho unas brasas kot kuhan rak rdeč postati
salir de llamas y caer en brasas z dežja pod kap priti

brátranec (-nca) | -nka (-e) m, f cugino (-a);
mali, mrzli bratranec cugino di 2^o grado