Franja

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

ozonsk|i [ó] (-a, -o) Ozon- (luknja das Ozonloch, plast die Ozonschicht, terapija die Ozontherapie)

plot [ô] moški spol (-a/-u, -ova, -ovi) der Zaun (lesen Holzzaun, iz letev Lattenzaun), die Abzäunung
luknja v plotu die Zaunlücke
zastružni plot der Triebschneehag
figurativno skakati čez plot fremdgehen
skok čez plot der Seitensprung

podganj|i (-a, -e) Ratten- (rep der Rattenschwanz, nadloga die Rattenplage, luknja das Rattenloch, uš die Rattenlaus)

pogrezn|i [é] (-a, -o) Senk- (luknja das Senkloch), Fall- (vrata die Falltür)

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

schwarz črn; figurativ temen, mračen, črn; politisch: črn, klerikalen; (illegal) nezakonit, nedovoljen, na črno; das Schwarze Meer Črno morje; das schwarze Schaf figurativ črna ovca; schwarze Pocken Medizin črne koze; schwarzer Pfeffer črni poper; schwarzes Brett oglasna deska; schwarzes Brot črn kruh; der schwarze Erdteil črna celina (Afrika); schwarzer Humor črni humor; schwarze Kunst črna magija; schwarze Liste črna lista; schwarzes Loch Astronomie črna luknja; schwarzer Mann črni mož; der schwarze Markt črna borza; ein schwarzer Tag črn dan; schwarzer Tee pravi čaj; Schwarze Witwe Tierkunde črna vdova; der schwarze Tod črna smrt, kuga; schwarze Wolken črni oblaki; Schwarzer Peter črni Peter; schwarz werden počrneti, figurativ potemneti, vor den Augen: stemniti se (pred očmi) (komu); sich schwarz ärgern peniti se od jeze, na smrt se jeziti; ins Schwarze treffen zadeti v črno; Adverb na črno

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

vrzél gap; (znanstveno) lacuna; (luknja, odprtina) hole, opening; (predor) breach; (prekinitev) break; (razpoka) chasm; (izpustitev) omission; (prazno mesto) blank; void; vacancy

poln vrzéli full of gaps, (nepopoln) incomplete, defective
zapolniti vrzél to fill up a gap (ali a vacancy), to supply a want
vrzél (luknja) v zakonu pravo loophole in the law

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

zájčji de lièvre, de lapin

zajčja koža peau ženski spol de lapin (ali de lièvre)
zajčja pasteta pâté moški spol de lièvre
zajčja pečenka rôti moški spol de lièvre, lièvre rôti
zajčja detelja (botanika) oxalide ženski spol (acide)
zajčja ustnica (medicina) bec-de-lièvre moški spol
zajčja luknja (brlog) gîte moški spol

zakon¹ moški spol (zakóna …)

1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)

2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)

3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich

zákon

1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

pisani zákon statute
božji zákon divine law
Grimmov zákon gramatika Grimm's law
duh zákona the spirit of the law
po angleškem zákonu under English law
na temelju zákona by virtue of a law, under a law
zbirka zákonov digest (of laws)
zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
zákoni perspektive the laws pl of perspective
kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
oseba zunaj zákona outlaw
oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
luknja v zákonu loophole in the law
zaščiten z zákonom protected by law
novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
izvrševati zákone to administer the law
odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
pasti, priti pod zákon to come under a law
postati zákon to become law, to pass into law
postaviti koga izven zákona to outlaw someone
zákon je prevladal the law prevailed
sprejeti zákon parlament to pass a bill
izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
uvajati z zákonom to introduce by statute
uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

civilni zákon civil marriage
divji zákon cohabitation, concubinage
ločitev zákona divorce
nesrečen zákon an ill-assorted couple
poskusni zákon ZDA companionate marriage
njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
zákon je bil ločen the marriage was dissolved
ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)

zazévati (-am) perf.

1. spalancarsi, aprirsi:
v strehi je zazevala luknja nel tetto si aprì un buco

2. aprire la bocca, il becco:
zazevati od presenečenja restare con la bocca aperta dalla sorpresa

3. (zazehati) sbadigliare

zráčen air(-), airy; aerial; aired; atmospheric

po zráčni poti by air
zráčna armada vojska air fleet, air forces pl, air force
zráčni balon balloon
zráčna bitka air fight, aerial combat, air battle (za Anglijo Battle of Britain)
zráčna blazina air cushion
zráčna črta beeline, ZDA air line
10 milj zráčne črte 10 miles as the crow flies
zráčna črpalka pneumatic pump, air compressor
zráčni filter air cleaner
zráčno gretje hot-air heating
zráčni alarm air-raid warning
zráčna kopel air bath
zráčna ladja airship
zráčni koridor air corridor
zráčni mehur (air) bubble, air pocket
zráčna luknja air pocket, air hole
zráčni napad air raid, air attack, (močan) blitz
zráčni most air lift
zráčna obramba air defence
zráčni pojav atmospheric phenomenon
zráčna puška air gun
zráčna pošta air mail
zráčni promet aerial communication, air traffic, airborne traffic
zráčna plovba aerial navigation
zráčni pritisk atmospheric pressure
zráčna pot airway, air lane, air route, skyway
zráčna plast stratum, air layer
zráčna reklama skywriting
zráčna sesalka pneumatic pump
zráčni tlak air pressure
zráčni tovor air cargo, air freight, airborne freight
zráčni torpedo aerial torpedo
zráčni prostor air space
zráčni prevoz air transport
zráčne sile vojska air force
zráčni taksi air taxi
zráčni tok air current, air stream
zráčni upor air resistance, aeronavtika vojska air opposition
zráčna (vetrna) vreča (na letališču) wind sock, wind cone, wind sleeve, wind direction indicator
zráčni vrtinec whirlwind
zráčni vzgon air buoyancy
zráčna zavora pneumatic brake, compressed-air brake, air brake
porušiti, razrušiti s hudim zráčnim napadom to blitz
oskrbovati po zráčni poti to supply by air
prevažati po zráčnem mostu to airlift

zráčen¹ (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
zračni tok corrente d'aria
zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
voj. zračni napad attacco aereo
zračni promet traffico aereo
zračna črta linea d'aria
zračna pot linea aerea
publ. zračni most ponte aereo
zračno ladjevje flotta aerea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
zračna črpalka pompa per bicicletta
med. zračna embolija embolia gassosa
zračna luknja vuoto d'aria
meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
zračna navigacija aeronavigazione
zračna odprtina sfogo
zračna puška fucile ad aria compressa
zračna razredčevalka pompa per vuoto
elektr. zračna reža traferro
bot. zračne korenine radici aeree
voj. zračni alarm allarme aereo
zračni desant aerosbarco
teh. zračni filter filtro dell'aria
zračni jašek condotto d'areazione
kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
zračni koridor corridoio aereo, aerovia
strojn. zračni prenašalnik transelevatore
meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
aer. zračni prostor spazio aereo
zračni žep vuoto, sacca d'aria
zračna bolezen mal d'aria

θαλαμία, ἡ, ion. -ίη luknja v boku ladje, skozi katero je vtikal veslač (θαλάμιος) veslo.

ὀπαῖον, τό odprtina (luknja) na strehi (za dimnik), dimnik.

ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.